Parkeljni, gggrrrr....

Že od kar se spomnim, da znam držat škarje, se spomnim, da smo doma pekli parkeljne. Nekatere mamice so parklje, Miklavže in Miklavževe piškote pekle na skrivaj, naša je to raje delila z nami - otroci. In prav to zdaj počnemo me, ko smo mamice:) Veselje v hiši je veliko:)
In ne more biti drugače, kot da danes na Miklavžev večer tudi pri nas dišijo parkeljni. Kmalu po kosilu sem zamesila testo in ker bo kmalu polna luna, ga je kar vleklo pod strop:) Zala je še domačo nalogo naredila hitro, da bo potem parklje "rezala".

Sestavine za kvašeno testo
1 kg bele moke
3 rumenjaki
10 dag sladkorja
10 dag masla
5 dcl mleka
4 dkg kvasa
sol

Če katera še ni delala kvašenega testa, opišem na hitro, kako to storimo: Moko stresemo v skledo, vanjo naredimo jamico v katere vlijemo 1/5 toplega mleka. Nadrobimo kvas in ga posujemo s ščepcem sladkorja, da se bo bolje dvignil (kvas seveda;)). Preostalo mleko, maslo, sladkor in sol segrejemo, da se vse sestavine lepo stopijo, nato dodamo še rumenjake. Ko se kvas dvigne, tekočo zmes vlijemo v jamico in z leseno žlico zgnetemo testo. Na koncu ga pregnetemo še z rokami na delovni površini, ga pomokamo, položimo v posodo in pustimo, da vzhaja do 2x količine.

Luna je res naredila svoje in dobila sem dvakratno količino testa. stresem ga na pult in nato z nožem narežemo na kose. En kos bo za enega parkeljna - približno za 2 pesti testa. Količina testa za en kos je poljubna, več testa je večji parkelj in obratno:)

Poklicala sem vse pomagače! Julija je bila pridna, s čimer je nabolj pomagala;)

Zala je prinesla škarje, ki so edini  pripomoček, ki ga potrebujemo za oblikovanje parkeljna.
Iz testa oblikujemo štručko ... ki jo zarežemo iz obeh ožjih strani, da dobimo roge in noge.

Nato s škarjami zarežemo usta, oči, kosmatine, parklje na nogah in poljubne druge detajle:)

Parkeljna premažemo z beljakom ali rumenjakom ter posujemo z makom, semeni, ... za oči uporabimo rozine:)

... nato pa akcija in so nastajali parkeljni, grozni, kosmati, debeli, rogati, ... In roko na srce, otroci naredijo najboljše in najbolj domiselne. Tako so tisti izpod Zalinih rok najbolj fini, z zavitimi rogovi.
Evo takole so bili videti moji peklenščki:)

 

Tega zgoraj je pa očka naredil:) pri nas vsi sodelujemo pri peki parkeljnov, da je vzdušje res ta pravo ;)

In tile zadnji štirje, z dolgimi okončinami in zavitimi rogovi so Zalina stvaritev. Pa kako so kosmati, najbrž so že zelo stari:))

Pekli smo jih pri 175 stopinjah toliko časa, da so se kot v peklu lepo zapekli:)

Zala vsa ponosna na svoje kosmatince;) Tudi jaz bi bila;)

Zdaj pa šibam, kuhat čaj in kapučino ter se sladkat s še toplimi parkeljni. Njami....
Pa počakat Miklavža, wiiiiiii... komaj čakam:)