Zašite srčne rane

Včeraj je bil en srečen dan. Kupila sem si svoj prvi, čisto moj šivalni stroj:) Šivat sem se naučila že pred 20 leti (ne nisem tako zelo stara, zgodaj sem začela;)) Spomnim se, da sem mamici začela težit "nauči me šivat" najbrž po končanem 6 . razredu med počitnicami. Uboga reva seveda ni imela časa, saj je poleti največ dela na kmetiji:( ne bodi len, sem se lotila sama. Polomila skoraj vse na šivalnem stroju, a ker je mamica znala stvari porihtat nazaj.... je stara Bagatka preživela in šiva še danes:)
Zdaj živim 80 km stran od doma in te Bagatke, in ko je treba kaj zašit, sem obsojena, da to počaka na prvi obisk doma. Opa! Nič več. Zdaj jo imam. Svojo mašinco:) Z njo sem se včeraj hvalila na FBju, pa je sosed vprašal, če se da zašit tudi srčne rane. Svojo hčer sem prepričala, da mamica zna vse popravit:)  Pokončno držo sem obdržala tudi pred sosedom in suvereno rekla "vse se da!".
In danes sem se lotila. Simbolično sem zanj zakrpala srce:) Za kaj več bo moral poskrbet sam:) Sosedje pa smo na razpolago za pivo, čaj, klepet;)

Poldi, zakrpano srce pa dobiš:) Gotovo bo pomagalo;) hihihi....