Na fronti s "tabelimi"

Jutro. Pozno poletno sonce je sušilo meglice. Krasno. Sveže.
Gobarski nemir, ki sem ga posvojila od kar živim na Dolenjskem, me je vabil v gozd.
Parkiram. Se zapodim na "bojno polje". Pet minut nič. Potem pa sem se začela spotikati ob padle borce, ki niso preživeli. Nekateri so se zlomili čakajoč na rešitelja. Drugi dobesedno padli zaradi bojnih ran - lukenj skozi prsa sluzastega sovražnika. Le tisti ta beli, ki so še bili pri močeh, so bili rešeni v mojo košaro.
Na desetine jih je vzela noč, dva ducata sem odpeljala v spa Koritnik. Na slano kopel. Na masko z domačim jajcem in krušnimi drobtinami. Na koncu pa še na oljni džakuzi.
...takšen je bil izid današnje noči na bojnem polju pod Korinjem, kjer so ta'beli danes zgubili bitko...tako ali drugače:-)