Kvačkana žogica

Znanka, službena kolegica me je navdušila, da sem spet v roke prijela kvačko. No saj ni tako dolgo, ko sem kvačkala.... pol leta nazaj, ko je Julija potrebovala posebno kapico za krst:)
Tokrat sem se lotila kvačkane žogice. Uspela je, zahvaljujoč Diani za navodila - hvala, mi ni bilo treba štet in improvizirat.

Žogica je nadvse zabavna, še posebej za igre med  sedenjem na kahlici:) Nekaj časa igramo z rokami, če žogice ne dosežemo več, pa preidemo na nogomet:) Luštno.

Čaka me še nekaj ostankov volne.... zagotovo bo nastalo še par žogic:)

P.S.
Da ni "tavelika" punca brez žoge in vsa užaloščena zakaj spet samo za "tamalo", sem naredila še eno nekoliko večjo žogico;) vanjo sem vstavila poleg riža še plastičen jajček, v katerega sem zaprla nekaj riževih zrn. Med metanjem prijetno cinglja:) Ker je večja, je tudi težja. Naslednja bo še večja in polnjena z mehkim lahkom polnilom.

Celostna podoba poroke

Poroka je ...
za vsakogar nekaj drugega ...
nekaj posebnega ...
cel rom-pom-pom ...
dan kot večina drugih ...
dan, ki bi ga radi pomnili za vedno ....
...
kolikor porok, toliko različnih odgovorov:)

Najina poroka je bila predvsem RDEČA. Rdeča kot barva ljubezni, kot barva življenja in krvi, kot srce, kot močna barva temperamentnih ljudi ....
Neizmerno sem uživala v pripravah, kljub vsem živčnim vojnam. Večina nevest bi rado imelo vse kot iz škatlice, vse mora biti na svojem mestu, vse perfektno, vse po planu... sanjsko:) Priprave so dolge, živčne, polne odločitev in izbiranja ... a ko napoči dan, je le še lepo, nasmejano, brez skrbi - kar je urejeno je, kar ni pač ni... samo prepustimo se še:)
Priprave sem trenirala že leto poprej pri sestrini poroki, ki mi je prepustila mnogo priprav in odločitev. Videla sem, kje sem ga usračkala, kaj bi morala drugače .... pri moji poroki sem mislila, da bo lažje, a ... vse je bilo drugače, vse je bilo novo, saj sta bila ženin in nevesta druga, želje drugačne ;)In spet nov izziv. Vse kar sva se z možem odločila, vse kar sva pripravila, vse se mi še danes zdi lepo in ničesar ne bi spremenila ...

Tole je le nekaj utrinkov in detajlov najinega dneva:) Bilo je v rdečem, bilo je v belem, v znamenju srca, čipke, vezenine, drobnih vijugic oz. mojih opevanih polžkih:) Vse sva izdelala sama, točno sva vedele,kaj želiva... lažje je bilo uresničit idejo, kot nekomu opisat želje. Poleg tega je bila bojazen, da ne bo kot bi rada ...

Bi pa danes z veseljem pripravila še kakšno celostno podobo za poroko, to je res užitek... z veseljem pomagam komurkoli :) Pomoč pri izbiri je vedno več kot dobrodošla, bodoča zakonca se pogosto znajdeta v stiski s časom in izbiranje pod pritiskom je še težje, že itak je na trgu poplava vsega lepega.

......
izbereš barvo poroke 
izbereš vabila, pisavo....
izbereš neko formo, obliko, simbol, ki povezuje....
v slogu vabil še zahvale, sedežni red
izbereš cvetje
izbereš naprsne šopke
izbereš prstane
izbereš blazinico za prstane
izbereš torto in dekoracijo na njej
izbereš obleko
izbereš čeveljce
izbereš dekoracijo avta
izbereš peciva in prigrizke ... pa vso ostalo hrano in pijačo...
izbereš ... še mnogo in še več ... in vse je po tvojem okusu in slogu ...

Zelo pomembna izbira je fotograf/inja. Midva sva imela veliko SREČO.
Tina je bila najboljša in prava izbira :) Takole je ujela v svoj objektiv nepozabne trenutke.
Več fotk pa tukaj.

Obleko imam še vedno doma, ker sem jo kupila. Nošena je bila le enkrat, zato jo z veseljem posodim kakšni bodoči nevesti, ki bo pazila nanjo. Poleg lahko dobi na izposojo tudi kakšen dodatek ali pa izdelam nove stvari, ki spadajo zraven ... Tudi za najino poroko sva vse izdelala sama. Nič ne rečem, v poročnih salonih je mnogo lepega na izbiro, a če izdelaš sam je tvoje z veliko začetnico in je edinstveno. Unikatno ;) Narejeno z dušo:)

Pleten šal

Nedolgo nazaj sem se seznanila s posebno prejo, izdelano kot nekakšna mrežica. Z njo pletemo zelo podobno kot običajno. Rezultat pletenja pa je voluminozen šal. Ker nisem ravno potrpežljive narave in mi pletenje sicer ne ustreza, se mi je zdela ta preja super. V dokaj kratkem času prideš do super rezultata. Barve preje so naravnost fantastične. Kombinacije rožnatih in zelenih odtenkov, pa modro rdečkastih odtenkov in mnogo drugih.

Prejo sem kupila, pletilk nisem imela. Znašla sem se na hitro in po gorenjsko ter pletla kar s palčkami iz kitajske restavracije. To je prednost, če jih ne znaš uporabljat za prvotni namen in jih včasih odneseš domov;) Vse prav pride;)

Šal je izpadel super!

S sponko v obliki metulja zapnemo šal ali ...

 ... sponko zapnemo v lase, šal pa vržemo čez ramena ...

 ... ali šal nosimo prosto padajoče, sponko pa zapnemo na šal le kot okras ...

ali pa... pustite domišljiji svojo pot ....

Kar pletla bi jih:) v vseh možnih barvnih kombinacijah, ki se jih dobi. Nisem želela klasičnega nošenja, zato sem šal naredila nekoliko krajši, tako da ga spredaj le zapnem. Za ta namen sem izdelala sponko. Uporabila sem kar večjega krokodilčka za lase, ki sem ga okrasila s pomladnim okrasjem -  metuljem.

Ker sama ne potrebujem toliko šalov, kot bi jih rada naredila, ga z veseljem izdelam po naročilu:) Javite mi, če bi ga imeli, jaz pa vam potem sporočim katere barvne kombinacije so trenutno na voljo:)
Barve, ki so na izbiro pa spodaj, a žal vedno ni vseh na voljo od naših uvoznikov.

Pustni krofi pečeni v pečici

Krofi pa morajo biti, ko maškare skačejo naokrog:)

A mnogo je faktorjev, ki vplivajo, da gospodinja naredi lepe in dobre krofe. Ja, seveda, tudi lepi morajo biti. In le z izkušnjami pridobimo toliko spretnosti, da so dobri in lepi hkrati:) Včasih pa tudi izkušnje zatajijo. Takrat krivimo luno pa kvas, moko, temperaturo olja ....
Sama še nikoli nisem cvrla krofov, pa me tudi ne mika. Več dejavnikov vpliva na to: nimam nape, smrad po stanovanju pa me moti, dolgotrajno zračenje v teh mrzlih dneh mi ne diši, še posebej ker imamo kuhinjo in dnevno sobo kot večji skupni prostor, smrad mi potem potuje še v zgornje prostore.... poleg tega nisem sigurna, če bi moji krofi imeli lepe paščke;) ki so tako zelo pomembni, pa da ne bi bili premastni, kar ni ravno zdravo ;) pa da v njih ne bi bilo luknje, ki bi jo naredila obiskovalka miška ;)
Zato pri nas v pustnem času jemo krofe malo drugače narejene. Pečene v pečici. Sigurno so lepi, dobri tudi, pa še mastni niso:) Ker so zgoraj premazani z jajcem, so pečeni videti kot pravi ocvrti krofi, saj je stranski pas svetlejši.

Sestavine za 15 krofov premera 8 cm
60 dag moke
4 dag kvasa
3 dcl mleka
2 žlici olja
6 dag masla
8 dag sladkorja
2 žlici ruma
3 rumenjaki
pol žličke soli

marmelada
beljak za premaz
jajce za zgornji premaz

Kvašeno testo zamesimo kot običajno: v skodelico nalijemo 0,5 dcl mlačnega mleka, nadrobimo kvas, dodamo žličko sladkorja. Počakamo, da se dvigne.
Mleko, sladkor, maslo in sol segrejemo da se sestavine dobro zmešajo in maslo stopi. Dodamo rum in olje. V skledo presejemo moko, naredimo vdolbino ter vanjo zlijemo zmes mleka in ostalih sestavin, 3 rumenjake in dvignjen kvas. Z leseno žlico zgnetemo testo. Po potrebi dodamo še moko. Če je testo dovolj gosto, ne dodajamo tekočine ampak pustimo višek moke v posodi. Testo pustimo počivati, da se dvigne za dvakratno količino. Naj bo na toplem in pokrit s krpo.

Testo stresemo na pult, rahlo pregnetemo in zvaljamo na debelino približno 1 - 1,5 cm. Izrežemo kroge.

Rob kroga premažemo z beljakom in na sredino damo žličko marmelade.

Z drugim krogom pokrijemo spodnji krog.

Zgornjo stran premažemo s stepenim celim jajcem. Zložimo na pekač in počakamo, da se krofi še malenkost dvignejo. Pečemo v ogreti pečici pri približno 175 stopinjah toliko časa, da lepo porumenijo.

Pečene posujemo z mletim sladkorjem. Po želji jih lahko pomočimo v čokolado, posujemo s kokosom, orehi ...

Dober tek!

Izdelava lasulje

V pustnem času se marsikdo odloči, da bi se vsaj za en dan prelevil v nekaj, kar ....
Pustni kostumi so dokaj poceni, to ni problem, a ravno nizka cena povzroči, da isti ksotum, lasuljo, pripomočke ... kupi mnogo ljudi. Ni prijetno, ko na pustni zabavi šest ljudi nosi isti kostum, štirje enako lasuljo itd. Ravno zaradi tega nekateri radi kostume izdelamo sami, tako vemo, da bodo edinstveni. Pri izdelavi pa tudi uživamo, drugi užitek je ob zadovoljstvu rezultata in požetih aplavzih.
Že pred mnogimi leti, ko se mi je bolj zdelo škoda denarja ali pa ga sploh nisem imela, kot pa da ne bi želela imeti "made in China" lasulje, sem sama izdelala lasuljo za klovna. Kasneje tudi za indijanko.

Takole sem se lotila lasulje za klovna:
Na glavo nataknemo hlačni del najlonskih nogavic. Najlonko napnemo na glavi, stisnemo in zavežemo. Odvečno najlonko odrežemo. Narišemo linijo kjer bo potekal venec las oz. kje se konča klovnova pleša.

Pripravimo lase. Uporabimo lahko volno, poljubno prejo,.... ali pa podremo star pleten pulover. Tako dosežemo, da so lasje skodrani. Super izgleda! Volno navijemo okrog kartona širine kolikor želim, da bodo lasje dolgi, koliko rželimo. Upoštevajte, da so na karton naviti lasje (oz. volna) stegnjeni, potem se bodo spet skrčili. Volno prevežemo na enem robu kartona - približno na vsakih nekaj centimetrov. Tako bomo imeli za izdelavo zvezane šopke volne, kar bo priročnejše za izdelavo. Šope pripravljenih las prerežemo in odstranimo karton.

 

Šope zložimo v polkrožno linijo, ki naj bo dolžine kot je linija narisana na najlonki na glavi. Zložene lase po robu zlepimo s samolepilnim trakom.

Najlonko snamemo iz glave ter na linijo s šivalnim strojem prišijemo lase. Šivamo kar čez lepilni trak, ki naj bo obrnjen navzgor, da čez trak drsi tačka šivalnega stroja. Že pri pripravi šopkov moramo biti pozorni, da niso predebeli, da bo stroj zmogel šivanje. Lasuljo poveznemo nazaj na glavo in klovna po potrebi sfriziramo. Na rob pleše prišijemo klobuček, rožo ali drug poljuben okras.

Tale lasulja je izdelana na podoben način, le za manjšo glavico :) Namesto najlonke sem sešila kapico iz raztegljivega materiala, da male bučke ni zeblo.

Lasulja za indijanko pa je izdelana prav tako na najlonsko osnovo. Lasje so pripravljeni v dolgih šopih črne debele volne in zlepljeni na en samolepilni trak po sredini, kjer je prečka. Kiti sta spleteni, ko lasuljo poveznemo na glavo. V kiti vpletamo barvne trakove, da lasuljo popestrimo.

p.s.
Če so zgornja navodila premalo natančna, boste nazorna navodila za izdelavo klovnove lasulje našli v reviji Unikat, št. 27, jan/feb 2005 (ki jo lahko naročite v uredništvu ali izposodite v knjižnici:)

Pustni kostum Franček

Že nekaj let je tega, ko  je bil Franček zelo popularen v naši hiši. Saj ga poznate, Frančka? Tistega prijaznega želvaka. Moja Zala je bila obsedena z njim in za pusta sem ji želela ustreči v želji, da je vsaj en dan tudi ona Franček.

Za kostum je bilo potrebno zagotovit: oklep, "zeleno kožo", tipično rdečo čepico s simbolom sonca in  rdečo rutico. 
Oklep sem izdelala iz penaste ležalke za na plažo. Material je lahek in se super lepi z lepilno pištolo. Narejena oblika obdrži formo. Pena se super barva s spreji ali akrilnimi barvami s čopičem. Nekaj detajlov sem fotkala za lažjo predstavo. Kdor je praktičen in ustvarjalen, mu bo najbrž to že dovolj, da se bo lotil izdelave oklepa. Nujno je, da ima izvajalec dobro prostorsko predstavo. Tudi sama nisem izdelala kroja ali skice, kar sproti sem modelirala, rezala in sestavljala:)

Sprednji del oklepa sem zagotovila z belo majico, ki sem jo s prejem pobarvala in nanjo narisala linije, ki ponazarjajo oklepne ploščice. Hitro, poceni, enostavno;)

Čepico sem na srečo imela doma, rdečo kot mora bit. Iz rumenega in modrega blaga sem izdelala primerno velik simbol in ga prišila z ročnim šivom na čepico. Rdeča rutica je bila v predalu med rutami in šali. Kakšna pa je najbrž še shranjena iz časa, ko smo bili pionirčki.Tudi takšna bi bila ok.

Zelena koža ni problem - kupimo, sešijemo ali imamo slučajno srečo in se to nahaja v omari  - zelen puli in zelene pajkice:) Jaz sem ju  iz džersija sešila sama. Kroj sem narisala kar s pomočjo pulija in pajkic, ki so bile v omari. Ta zelen komplet je bil uporabljen že mnogokrat za pusta, za marjetico, za žabo, Frančka in najbrž še kdaj;)

Otroka obujemo kar v kakšne fine zimske gojzerje:) Če smo zelo natančni, namažemo otrokov obraz zeleno (če je dovolj star, da ne bo barve nanesel povsod, kjer ni treba;)) Tako ga ne bo takoj prepoznala vsaka soseda. Saj veste kako so vam težile " če poveš čigav si dobiš dinarčke ;)"

Takšen je bil naš Franček. Nasmejan in zadovoljen, prijazen kot tisti, ki ga vsi poznamo. In ja, bil je prepoznaven, otroci so kar sapo lovili "mami, glej, Franček!"

Natančnejši opis izdelave je objavljen v reviji Unikat št. 51, jan/feb 2009 (ki jo lahko naročite v uredništvu ali izposodite v knjižnici). V tej številki pa je še ideja kako izdelati konja Pike Nogavičke ter postopek izdelave maske za Fifi iz družbe Cvetličnikov (avtorica slednjih dveh omenjenih kostumov nisem bila jaz).

 

Pustni kostum Smrkec in Smrketa

Smrkce smo gledali, ko smo bili še mulci... in gledamo jih še vedno, s svojimi mulci:) Smrkci so face, kajne! Letos so še posebej popularni in prepričana sem, da bo v pustnem času iz vasice, skrite sredi gozda, na plano prilezlo veliko modrih smarkastičnih Smrkcev.

Že novembra me je premagala želja in sem izdelala smarkastične kape:) to ni bilo težko. Nekaj poskusov risanja kape na časopis, malo lepljenja in kroj je bil nared.
Kako na enostaven način izdelat velike bele čevlje, je bila večja uganka. Ker sem privrženec hitrih in enostavnih rešitev, ki so tudi nosljive in ne ovirajo človeka pri gibanju .... sem se popraskala po čelu in žarnica je zasvetila;) Skica na časopis, škarje in samolepilni trak... in prototip iz papirja je funkcioniral na Zalini nogi. Bravo mami!

Postavi se vprašanje: kateri material? Ja, bel, seveda. Kvaliteta? Mora biti čim lažji, da bodo kapa in čevlji obdržali formo in volumen. Vrtna koprena? Ne, pretanka? Bela penasta medvloga? Ne, težko za šivanje in najbrž drago. hm.... Filc? JA! Lahek, topel, poceni:)
V spodnji del kape bo vdeta elastika, da bo kapa ostala na glavi. Filc pač ni raztegljiv. Na čevljih zgoraj, del ki sega po nogi.... bo iz džersija, ki se bo lepo oprijel noge, spodnji del iz filca bo lahek in nemoteč pri hoji:)
In iz skic in krojnih delov so nastale kape in čevlji.

Poleg glavnega dela kostuma - kape in čevljev - sem pripravila še repke.

Bele hlače in modro majico najdemo v omari, če imamo vsaj malo sreče, če ne v otrokovi, pa mogoče v svoji, bratčevi,... če se le da se znajdemo z oblačili, ki jih imamo doma. Če ne gre drugače kupimo oblačila, ki jih bo potem otrok nosil za vsakodnevne potrebe. Neumno je kupovati kostum za smrka, ki ga nosi le enkrat. Ker ima vsak Smrk svojo karakteristično lastnost, mu zagotovimo še simbol po katerem je prepoznaven - rožico in ogledalo, paket z "eksplozivom", tatoo na rami, očala, ...

 

S Smrketo je podobna pesem. Izdelamo kapo in čevlje. Potrebujemo le še lasuljo in belo oblekico. Za oblekico sem uporabila kar staro belo poletno spalno srajčko, ki sem jo za 20 cm zarobila, da je spodnji rob kompaktnejši. Oblečemo modre najlonke in modro majico. Obujemo bele šolenčke. Ker sem hrček, ki vse spravi, sem imela v škatli na podstrešju shranjene bele salonarje (so še komaj beli in zguljeni, a za maškare super), ki sem jih nosila pred...eeemmm.... 15 leti. Takrat so bili modni, danes so perfektno smarkastični za Smrketo. Z videzom smarkastičnih kostumov in njihovo prepričljivostjo sem zadovoljna, še lepši pa so videti, ker jih je fotkal Branko.

In nisem se mogla upret, da ne bi v smarkastičnega dojenčka oblekla naše Julije:) Pa saj Smrketa potrebuje dojenčka a ne;)

 

Ideja se mi je zdela super, zato sem jo objavila v pustni številki revije Unikat , kjer so natančna navodila za izdelavo kape in čevljev ter drugi namigi, kako vašega mulca ali mulo obleči v Smrkca. Pozer na naslovnici je pa Nejc, moj nečak. Tale eksplozivni paket prav paše njegovemu hudomušnemu nasmehu ;)

 

Počakamo na pustni torek potem pa misija Smrkci za letos končana. En kostum bo nosil Nejc, moj nečak, ki je tudi na naslovnici revije Unikat. Na fokanju smo mu komaj vzeli paket iz rok, enostavno zaljubil se je vanj:))) Najbrž ga je očaral tudi odličen fotograf  Branko:)

Uživajte v izdelavi kostuma, če pa boste imeli kakšen problem, sem na voljo za pomoč;)