nedelja, 8. september 2013

Na fronti s "tabelimi"

Jutro. Pozno poletno sonce je sušilo meglice. Krasno. Sveže.
Gobarski nemir, ki sem ga posvojila od kar živim na Dolenjskem, me je vabil v gozd.
Parkiram. Se zapodim na "bojno polje". Pet minut nič. Potem pa sem se začela spotikati ob padle borce, ki niso preživeli. Nekateri so se zlomili čakajoč na rešitelja. Drugi dobesedno padli zaradi bojnih ran - lukenj skozi prsa sluzastega sovražnika. Le tisti ta beli, ki so še bili pri močeh, so bili rešeni v mojo košaro.
Na desetine jih je vzela noč, dva ducata sem odpeljala v spa Koritnik. Na slano kopel. Na masko z domačim jajcem in krušnimi drobtinami. Na koncu pa še na oljni džakuzi.
...takšen je bil izid današnje noči na bojnem polju pod Korinjem, kjer so ta'beli danes zgubili bitko...tako ali drugače:-)

četrtek, 5. september 2013

Vabilo na krst ali vrnitev na blog

Pred dnevi mi je znanka na fb-ju iz takšnih in drugačnih razlogov komentirala, da upa da še pišem blog. Pa sem se malo zamislila in obrisala prah iz njega. Evo me:)
Moj blog je na daljšem porodniškem dopustu, iz enega dopusta je skočil kar na drugega. Na prvem je bil aktiven. Mislila sm, da moram dopust izkoristiti za vse aktivnosti, ki mi pridejo na pamet. Ustvarjat in obrnit svet na glavo... Pri drugi pupiki pa sem se umirila in se hote ali ne več časa posvečam materinstvu. V bistvu hote. Ugotovila sem, da se staram, da čas teče prehitro in da nektere stvari lahko počakajo, nekatere pa počakajo tudi če bi želeli da ne bi. Punce so pridne in bi načeloma lahko blogala. Pa pač ne ;) Dvoletnica bi lahko šla v vrtec, pa jo imam raje doma. Je bolj živahno. Lučka s svojimi 4 meseci je itak polh, ki večino časa spi - kadar ni priklopljena na ziziko:) Najstnica pa ... je v svojem svetu, ki ga itak nihče ne šteka. Zdajle vse spijo in namesto, da bi spala še sama, poskušam obrazložit, zakaj sem mrknila in čemu se poskušam vrnit. Pa saj ni pomembno...bi predolgo trajalo. Moj svet se trenutno vrti okrog treh punc, moža in hiše, ki postaja dom ... pospravljeno nimamo že dolgo časa (ker mi zmanjkuje časa :D), zanemarjam viledo, sesalec, likalnik in občasno celo moža ;) Na sebe sem itak že pozabila. Skuham skoraj vsak dan. Večino časa se veselim selitve, kjer bo tudi čas (kao) in prostor (o to pa bo ja!) za ustvarjanje. V kozmetični salon poskušam vrata poiskat vsaj na dva meseca, da se prepričam, da še ne spadam med medvede. Naštevala bi lahko še in še ...

V glavnem ... Ker nimam časa (kot ga nimate tudi vsi ostali - pa ta čas je res čudna reč, ki vsem nekam uhaja...) sem tudi vabila za krst naše male Lučke naredila ekspresno. Po njenem rojstvu itak nisem imela časa in nisem nikomur poslala zahvale in njene fotke. Torej sem imela slabo vest a ne dovolj, da bi to popravila :))) dokler ni prišla priložnost in izziv - izdelaj vabilo za krst. Ne bodi ga len - fotografija, ki jo še vsem dolgujem bo istočasno povabilo na krst. dve muhi na en mah, ne potrebujem nobenih papirčkov, štampiljk in drugih pripomočkov. Bejbiko fotkam, seveda tik pred zdajci, ker nimam časa, pošljem v tisk, in rezultat je gotov v manj kot uri. A se vidi?! Ker je Lučka luštna, ni opazit mojega ne-truda in ne-izvirnosti pri izdelavi ;)

 


Vsi dobili lepo fotko. Vsi povabljeni na krst. Moja slaba vest pomirjena.