Na fronti s "tabelimi"

Jutro. Pozno poletno sonce je sušilo meglice. Krasno. Sveže.
Gobarski nemir, ki sem ga posvojila od kar živim na Dolenjskem, me je vabil v gozd.
Parkiram. Se zapodim na "bojno polje". Pet minut nič. Potem pa sem se začela spotikati ob padle borce, ki niso preživeli. Nekateri so se zlomili čakajoč na rešitelja. Drugi dobesedno padli zaradi bojnih ran - lukenj skozi prsa sluzastega sovražnika. Le tisti ta beli, ki so še bili pri močeh, so bili rešeni v mojo košaro.
Na desetine jih je vzela noč, dva ducata sem odpeljala v spa Koritnik. Na slano kopel. Na masko z domačim jajcem in krušnimi drobtinami. Na koncu pa še na oljni džakuzi.
...takšen je bil izid današnje noči na bojnem polju pod Korinjem, kjer so ta'beli danes zgubili bitko...tako ali drugače:-)

Vabilo na krst ali vrnitev na blog

Pred dnevi mi je znanka na fb-ju iz takšnih in drugačnih razlogov komentirala, da upa da še pišem blog. Pa sem se malo zamislila in obrisala prah iz njega. Evo me:)
Moj blog je na daljšem porodniškem dopustu, iz enega dopusta je skočil kar na drugega. Na prvem je bil aktiven. Mislila sm, da moram dopust izkoristiti za vse aktivnosti, ki mi pridejo na pamet. Ustvarjat in obrnit svet na glavo... Pri drugi pupiki pa sem se umirila in se hote ali ne več časa posvečam materinstvu. V bistvu hote. Ugotovila sem, da se staram, da čas teče prehitro in da nektere stvari lahko počakajo, nekatere pa počakajo tudi če bi želeli da ne bi. Punce so pridne in bi načeloma lahko blogala. Pa pač ne ;) Dvoletnica bi lahko šla v vrtec, pa jo imam raje doma. Je bolj živahno. Lučka s svojimi 4 meseci je itak polh, ki večino časa spi - kadar ni priklopljena na ziziko:) Najstnica pa ... je v svojem svetu, ki ga itak nihče ne šteka. Zdajle vse spijo in namesto, da bi spala še sama, poskušam obrazložit, zakaj sem mrknila in čemu se poskušam vrnit. Pa saj ni pomembno...bi predolgo trajalo. Moj svet se trenutno vrti okrog treh punc, moža in hiše, ki postaja dom ... pospravljeno nimamo že dolgo časa (ker mi zmanjkuje časa :D), zanemarjam viledo, sesalec, likalnik in občasno celo moža ;) Na sebe sem itak že pozabila. Skuham skoraj vsak dan. Večino časa se veselim selitve, kjer bo tudi čas (kao) in prostor (o to pa bo ja!) za ustvarjanje. V kozmetični salon poskušam vrata poiskat vsaj na dva meseca, da se prepričam, da še ne spadam med medvede. Naštevala bi lahko še in še ...

V glavnem ... Ker nimam časa (kot ga nimate tudi vsi ostali - pa ta čas je res čudna reč, ki vsem nekam uhaja...) sem tudi vabila za krst naše male Lučke naredila ekspresno. Po njenem rojstvu itak nisem imela časa in nisem nikomur poslala zahvale in njene fotke. Torej sem imela slabo vest a ne dovolj, da bi to popravila :))) dokler ni prišla priložnost in izziv - izdelaj vabilo za krst. Ne bodi ga len - fotografija, ki jo še vsem dolgujem bo istočasno povabilo na krst. dve muhi na en mah, ne potrebujem nobenih papirčkov, štampiljk in drugih pripomočkov. Bejbiko fotkam, seveda tik pred zdajci, ker nimam časa, pošljem v tisk, in rezultat je gotov v manj kot uri. A se vidi?! Ker je Lučka luštna, ni opazit mojega ne-truda in ne-izvirnosti pri izdelavi ;)

 

Vsi dobili lepo fotko. Vsi povabljeni na krst. Moja slaba vest pomirjena.

Akacijev sok

Lansko leto sem bila sama s puncama in nisem uspela igrat vloge nabiralke, letos pa je spet doma glava družine in mi priskoči na pomoč tudi pri takih bolj "babjih" rečeh. Včeraj smo se s tamalima puncama odpeljali pod Korinj in nabrali akacijevo cvetje. Poznate? Tisto belo v grozdih, ki diši že na daleč. No pa tudi za nabirat je daleč, ker so običajno akacije ob cestah, poteh in jih nihče ne obrezuje... tako da so veje zelo visoke. Brez moške pomoči meni na drevesih, za katera vem kje so, res ne bi uspelo;)

Skuhala sem sok oz. sirup, ki ga redčimo z vodo in pijemo hladnega, mrzlega, toplega, ... kakor nam paše. Lahko je tudi kot sladilo čaja:) zakaj pa ne ;)

Akacijev sok oz. sirup skuham enako kot vsakega drugega. Torej vedno naberem cvetje ali listje, odvisno od rastline...
Cvetje naberem pri LIPI, REGRATU, BEZGU in AKACIJI.
Liste oz. celo rastlino pa pri MELISI, METI in njima podobnih rastlinah.

Akacijev sirup

Potrebujemo (količino lahko zmanjšamo a ohranimo razmerje):
cvetje (1300 g)
vodo (4,5 l)
sladkor (4 kg)
citronsko kislino (50 g oz. 2 zavojčka ali po želji več, npr. 3 zavojčke kar znese 75 g)

7 steklenic (pri zgornjih količinah dobimo približno 7 l soka)

 

Naberemo cvetje (ki so v nekakšnih grozdih in se krasno smuka iz vejic).

Nabrala sem 1300 g cvetja,
to je zelo veliko, a kaj naj če je tako fino nabirat ...
... in imaš dva pridna pomočnika.

 Nabrano cvetje. Dišiiiiii ....

 Cvetje v vodi spremeni barvo. 

 Po 12 urah (ali največ po 24 urah) tekočino precedimo.
Na cedilo poveznemo zelo gosto gazo oz. filter (za kavomate).
Jaz uporabim Tosamino plenično podlogo (oz. krpico).
Cvetje ožamem med dlanmi, da iztisnem čim več vode.

 Tekočino, ki je rjavkasto obarvana, nalijemo v lonec in pričnemo segrevati.
Dodamo sladkor in med segrevanjem mešamo, da se sladkor stopi.

Med segrevanjem dodamo citronsko kislino. 

Jaz nastali sirup le močno segrejem, ne pa zavrem. 

Na gladini se naredijo penice, ki jih z žlico odstranim.

 Ko sirupu dodamo kislino spremeni barvo. 

Videti je kot čarovnija. 

Postane lepo rdečkaste barve. Nenavadno, saj je cvetje belo :)

Sirup nalijemo v čiste steklenice in še vroče zapremo. 

Pomembna je priprava steklenic. Res jih očistimo temeljito. Jaz oprane še mokre dam v hladno pečico, ki jo segrevam do 100 stopinj. Pustim 10 minut in sirup nalijem v vroče steklenice. Takoj pokrijem. 

Pri nas se sirup ne pokvari, (ker ga prej spijemo...) Včasih skuham veliko različnih okusov, ki sem jih naštela že zgoraj, tako da je v jeseni 20 l sirupa ali več. Zato vsega ne spijemo v enem letu, a se vseeno ne pokvari.

Doma me že malo kregajo, da morajo ves čas piti te moje "zvarke", zato bom letos naredila le akacijevega, ki je res najboljši... no mogoče še melisinega ... hihihi...

Na zdravje :)

Pralni prašek

Že pred časom sem na spletu zasledila debate o domačem pralnem sredstvu. Pritegnile so me, ker ...

• je prašek eko - uporabiš vodo, milo in sodo
• je eko, ker ne kupuješ vsakič pralnega praška v plastenki, ki jo nato zavržeš
• je ZELO poceni, res velik plus
• je enostavno za pripravo
• ravno tako diši in opere perilo kot je treba

To je dovolj razlogov, da sem se lotila priprave tudi sama.
Potrebujemo:
2,5 l vode
125 g Marseille mila
1 velika žlica sode bikarbone
1 velika žlica pralne sode
kis za vlaganje
eterično olje - po želji

Soda bikarbona

Kupila sem jo v Eurospin-u, pakirana 500 g, cena 0,49 eur

Milo

Kupila sem ga v DM-u, pakirano 125 g, cena 0,90 eur

Pralna soda

Kupila sem jo v Muller-ju, pakirana 500 g, cena 0,99 eur

Vodo zavremo v loncu in odstavimo, vanjo stresemo naribano milo in mešamo, da se stopi.
 

Ko se stopljeno milo v vodi nekoliko shladi, dodamo sodo bikarbono in pralno sodo.
Sodi povzročita, da se prične zmes gostiti, zato jo med hlajenjem mešamo. Dodamo dve žlici kisa in eno malo žličko poljubnega eteričnega olja po želji. Jaz sem dodala pomarančno eterično olje.

Ko je zmes še topla, jo nalijemo v prazno embalažo pralnega sredstva. Pokrijemo in vsakih nekaj minut pretresemo, da se ne strdi, da ne nastanejo grudice.
Dobimo gladko pasto oz. pralno sredstvo. Ni tako tekoče kot kupljeni praški, zato pred uporabo zaprto plastenko pretresemo.
Pralno sredstvo uporabljamo kot običajnega kupljenega, namesto mehčalca pa uporabljamo kis za vlaganje. Tako bomo še bolj eko. Preverjeno oprano perilo ob uporabi kisa namesto mehčalca, ne smrdi po kisu. Ni pa priporočljiv vinski ali jabolčni kis zaradi obarvanja (predvsem predalčka za doziranje).

Če poskusim naredit kalkulacijo tako na oko, za 2,5 litra pralnega praška odštejem dober evro.
Pardon eko evro :))) Sode je itak pakirana po pol kilograma in je za mnogo priprav praška.

Irske krompirjeve palačinke

Tale rima mi je bila všeč, pa naj bo za začetek ;)

"Boxty on the griddle, boxty on the pan;
if you can't make boxty, you'll never get a man."

Veliko tradicionalne irske kuhinje temelji na krompirju. Veliko kuhajo krompirjevih juh, pripravljajo mesne pite, veliko zelja... in spet krompir na 1001 način :D Tudi krompirjeve palačinke so ena izmed tipičnih irskih jedi. Oni jim pravijo boxty. 
Če sem na Irskem že dva tedna, pa ni vrag da se naučim skuhat tudi kaj irskega :) Predvidevam, da ne bo večjih težav, saj je priprava tradicionalnih irskih jedi menda ponavadi preprosta.  

Za deset palačink premera 5 cm potrebujemo:
krompir (približno 250 g), olupljen in narezan na velike kose
1 1/4 skodelice olupljenega in naribanega krompirja (stisnemo s suho papirnato brisačo)
3/4 skodelice moke
1 čajna žlička sode bikarbone
1 žlička soli
1/2 skodelice mleka
1 žlica masla
olje za cvrenje
1 žlica sesekljanega svežega peteršilja za dekoracijo 

Priprava surovega krompirja:
Krompir naribamo ter preko cedila pretlačimo, da odstranimo vodo. Voda vsebuje tudi škrob, zato jo pustimo stati, da dobimo usedlino (vsaj pol ure). vodo odlijemo. Na dnu posode ostane usedlina škroba, ki je trda. Dodali jo bomo zmesi za palačinke.

 

 

Kuhan krompir pretlačimo v pire in mu dodamo svež nariban krompir. Dodamo škrobno usedlino, moko, sodo, sol in nekaj mleka v katerem smo stopili maslo. Zmešamo, da dobimo gladko zmes (dodamo še preostalo mleko, če je potrebno, če smo v zmes dali vse mleko, pa po potrebi dodamo moko). Zmes naj bo kremasta.

 

 

Palačinke spečemo na ponvi, na kateri dobro segrejemo olje (ali maslo). Maso na ponev damo z žlico in jo lepo potlačimo v obliko kroga premera približno 5 cm. Pečemo, da lepo zarumenijo, nato jih obrnemo. Serviramo potresene s sesekljanim peteršiljem (ki ga jaz žal nisem imela, zato smo dodali rožmarinovo dekoracijo). Lahko so kot samostojna jed ali priloga h mesu.
Irci jih pogosto jejo za zajtrk k ocvrtim jajcem s slanino. 

 

Nam so všeč in jih bomo še jedli ;)
Pa dober tek :)

Rabarbarina torta

Ko dobiš nekaj velikih stebel rabarbare, je treba z njimi nekaj naredit:))) kompot res ni zanimiva reč... torta bo boljša izbira.

Recept

Sestavine za testo:

250 g bele moke
70 g margarine
70 g sladkorja
2 jajci
1/2 zavitka pecilnega praška
1 žlička kisle smetane

 

Vse sestavine dodamo v posodo in iz njih naredimo testo. 

V hladilniku naj počiva pol ure.

Sestavine za nadev:

500 g očiščene rabarbare (stebel)
80 g sladkorja
cimet
2 zavitka vanilijevega sladkorja

Rabarbarina stebla operemo in olupimo. Jaz sem to naredila tako, da sem konico majhnega nožka pravokotno na steblo potisnila tik pod tanko kožico stebla in povlekla v smeri stran od stebla. Na vsakem steblu sem to ponovila tolikokrat, da ni imel več olupka oz. kožice. Se kar fino povleče stran:)
Stebla prerežemo vzdolžno, nato jih narežemo na 3 cm dolge koščke. Stresemo jih v posodo in potresemo s sladkorjem in cimetom. Pustimo stati pol ure.

Sestavine za preliv:

50 g sladkorja
3 rumenjaki
250 ml sladke smetane
100 ml kisle smetane

Sestavine za preliv ročno zmešamo v posodi. 

Potek dela

 

 

Testo zvaljamo v obliko pekača in ga položimo v pekač, ki smo ga prej zaščitili s peki papirjem. Pripravljeno rabarbaro potresemo po testu. Ker je v mojem primeru rabarbara spustila od sebe veliko soka, sem testo potresla s približno 5 žlicami krušnih drobtin. Pečemo pri 180 stopinjah 10 minut.

 

Nato vzamemo iz pečice in prelijemo s prelivom.

Damo nazaj v pečico in pečemo, da preliv lepo zarumeni (približno pol ure). 

Pustimo, da se torta v pekaču shladi, šele nato odstranimo obroč in serviramo. 

Dober tek.

Pehtranovo pecivo

Prav nič nisem pridna:P Od kar je mož v tujini, delam le še nujne reči in še za te včasih zmanjka časa.
Danes je zmanjkalo kruha, pa se bomo punce s pehtranovim pecivom sladkale:P

Recept
25 dag margarine (stopimo)
20 dag sladkorja
2 vanilina sladkorja
1 žlička pecilnega praška
30dag moke
4 jajca
pehtran

Stepemo sneg, dodamo rumenjake in počasi umešamo.
Dodamo margarino, ki smo jo stopili skupaj s sladkorjem in vanilijevim sladkorjem
ter na koncu moko pomešano s pecilnim praškom. 

Pehtran narežemo oz. nasekljamo, če imamo svežega.
Če ga imamo v skrinji, ga v vrečici premečkamo takoj ko ga vzamemo iz skrinje.
Listi pehtrana se lepo in na drobno zdrobijo. 

 

Pehtran vmešamo v maso.
Da bo pecivo boljše, dodamo pol decilitra sladke smetane;) Zmešamo in vlijemo v modele.

 Pečemo pri 150 stopinjah, da lepo zarumeni.

 

 Mmmmmm..., kako diši! Pa dober tek!