sobota, 24. december 2011

Rudolf

Slab teden pred božičem je mož slučajno našel eno luštno fotko muffinov, ki so bili oblikovani v jelenčke - Rudolfe. Strašno luštni so bili. Robert je razkazoval fotko in zdelo se mi je, da me izziva... daj ženka, speci jih ;) Ideja za izvedbo je res super, tiste sorte, ko si zraven misliš "kako hudiča se nisem jaz izmislila česa takega". Tako enostavno a tako super.
Odločitev je padla! Pa jih specimo! Prav luštna božična popestritev bojo. Kupim še pekač prave velikosti za muffine - premer 6 cm in papirnate posodice.


Odločila sem se, da spečem za glavo kar čokoladno-bananine muffine.
Sestavine za testo (za 16 kosov premera 6 cm)

1,5 skodelice moke 
1 skodelica sladkorja 
1/4 skodelice kakava v prahu 
1/2 čajne žličke soli
1 čajna žlička jedilne sode 
1/4 čajne žličke pecilnega praška 
2skodelici zmečkanih zrelih banan
1/3 skodelice rastlinskega olja 
1 jajce 
1 skodelica narezane mlečne čokolade

V posodi zmešamo moko, sladkor, kakav v prahu, jedilno sodo, sol in pecilni prašek. 


V drugi posodi zmešamo zmečkani banani z oljem in jajcem. 



Mokre sestavine vmešamo k suhim. Čisto na koncu dodamo še čokoladne koščke (narežemo kar z nožem, najprej v eno stran, nato še v drugo).


Papirnate posodice položimo v pekač za muffine in jih napolnimo z maso. Posodice napolnimo nekako do polovice (in upamo, da bo to ravno prav). Zaželjeno je, da se masa dvigne malenkost čez rob papirnate posodice in da na sredini ne nastane hribček. 


Le tako pečen muffin bo primeren za izdelavo Rudolfa. Pečico segrejemo na 180 stopinj in pečemo od 20 do 25 minut. Meni je uspelo. Ravno prav visoki:)))


Glave so pripravljene. Potrebujemo še gobčke. Ker v trgovini nisem našla primernih piškotov, da bi si prihrranila delo in čas, sem jih spekla sama.

Sestavine za piškote/gobčke
110 g moke
100 g margarine
1 rumenjak
žlica kakava v prahu
40 g sladkorja v prahu
1 vanilin sladkor

Vse sestavine zmešamo v posodi in nato pregnetemo, da dobimo gladko testo. 


Iz njega oblikujemo kroglice, ki jih med dlanmi sploščimo, da dobimo kroge premera približno 3,5 cm. To bo primerno velik gobček za muffin premera 6 cm. Testo ne vsebuje pecilnega, zato med pečenjem hlebčki/gobčki ne bodo narasli. Pečemo jih pri 175 stopinjah, da rahlo porjavijo.


Tako. Zdaj pripravimo še maso za "lepljenje" delov. Za lepilo zmešamo eno veliko žlico limoninega soka z mletim sladkorjem, ki ga dodamo toliko, da je masa primerno tekoča oz. gosta. Masa se suši na zraku.


Za oči tretjino sladkorne mase zgostimo s toliko sladkorja v prahu, da dobimo maso, iz katere lahko med dlanmi oblikujemo primerno velike kroglice za oči.


Za rogovje potrebujemo slane prestice. Za noske uporabimo rdeče M&M bonbončke.
Rjava zrkla narišemo s stopljeno čokolado ali rjavo pasto za okraševanje tort, ki jo kupimo v tubici. 


Rogovje in noske pritrdimo/prilepimo s sladkorno maso. Iz goste sladkorne mase oblikujemo kroglice, ki jih pritrdimo za oči. Z rjavo maso jim na koncu narišemo še očke.


In ... taraaaaaa:) Niti ni tako zahtevno kot je videti na prvi pogled. Časovno pa... recimo slabi dve urici z okraševanjem. Luštni so - sploh za prvič so mi vredu uspeli. Prihodnje leto bodo še lepši;) Pri nas jih bomo uporabili za okrasitev božičnega pogrinjka. To pa pokažem kasneje, kako bo videti:)
Rudolfi so super ideja tudi za božične zabave, za obdarovanje otrok in nasploh za ustvarjanje veselja:)

Pa lepo praznujte! Ni potrebno, da je vse kot iz škatlice in perfektno, pomembno je, da smo skupaj s tistimi, ki jih imamo radi in da smo nasmejani.


P:S.
Dodajam še fotko izdelka moje Zale, ki zna presenetit s svojo izvirnostjo in ustvarjalnostjo:) Bravo Zala!
Če je mami naredila same Rudolfe, bo vsaj en medo fin za popestritev ;) Podoben je njenemu medveku z imenom Mima:), ki še vedno spi z njo...  ali pa ona z njim ;)




ponedeljek, 12. december 2011

Jaffa kocke

Že lansko leto mi je Miklavž prinesel eno knjižico z recepti. V njej so recepti v glavnem za peciva, le nekaj je piškotov in drugih sladic. Na fotkah v knjižici so vsa peciva videti najboljša na svetu, ko pa spodaj pogledaš seznam sestavin, te pa skoraj kap. Vedno je treba veliko vsega in največkrat je pecivo sestavljeno iz vsaj 3 plasti, najpogosteje pa še več:) Zato se še tako izkušena kuharica kar malo ustraši seznamov in navodil:) Nekaj mesecev sem le listala knjižico in vsakič, ko sme želela kaj spečt, mi je manjkala vsaj ena sestavina:) seveda, saj nisme trgovina:)
Potem pa sem počasi začela kupovat sestavine na zalogo, kar tako za vsak slučaj;) Mak, kokos, mandlje, gustin, pudinge različnih okusov, orehe, lešnike, čokolade, ... in se pripravljala, da enkrat začnem pečt iz "te skrivnostne" knjige:)
Največji problem je bil izbrat prvi recept:))) Saj veste - tehtnica :)))) Pa tudi... kako naj se človek odloči za enega izmed vseh 165 receptov. Da pa ne delam krivice nobenemu, sem se odločila, da spečem VSE. Ne, ne naekrat, počasi... priložnost za priložnostjo ;) Edina ovira je, da se mi rit po porodu še vedno ni zmanjšala:) ampak saj ne bom jedla sama;) Projekt sem poimenovala 165 sladkih:) (pod to oznako bom shranjevala tudi recepte na blogu) ....  In začela:)

Do danes sem preizkusila 9 receptov. Vsi so uspeli:) Nobena sladica ni preživela, vse smo ugonobili, jedci pa še vedno živi in zdravi, upajoč, da kmalu kaj spečem;) Vse sladice smo ocenili z oceno od 1 do 5:) in ne glede na oceno, vse pojedli:))) Pa da ne boste mislili, niso vse sladice dobile petke, pa ne zaradi kuharice, pač niso bile dovolj sočne (to je bil običajno razlog za slabšo oceno). Ker so količine pripravljenega peciva običajno kar velike, se jih lotim za posebne priložnosti, kadar si doma le zaželimo nekaj sladkega, se znajdemo na hitrejši način.

Ker v začetku "165 sladkih" še nisem pisala bloga, bom začela z zadnjim narejenim predvčerajšnim:) (ki je bil sicer deveti, tukaj pa bo prvi, vseh ostalih 8 pa vrinem počasi ali jih ponovim ob priliki) Na poizkušinjo sem ga nesla na praznovanje 40. rojstnega dne svakinje.
Ne se prestrašit dolžine seznamov in navodil, ko se človek loti ni tako zapleteno, kot je videti v začetku:) Ko pa jedci hvalijo in cmokajo od užitka, je zadovoljstvo nepopisno.

Recept za jaffa kocke
Sestavine za testo:
5 jajc
8 žlic sladkorja
8 žlic moke
4 žlice olja
4 žlice hladne vode
1/2 pecilnega praška
1 žlica kakava

Priprava : penasto umešamo jajca s sladkorjem in vodo. Dodamo olje in moko pomešano s pecilnim. Testo razdelimo na 2 enaka dela in v enega vmešamo kakav. Vsak biskvit spečemo posebej v enako velikem pekaču. Jaz sem uporabila pekač velikosti 27x35 cm, priporočam v teh dimenzijah, večjega pekača raje ne, ker bo potem biskvit pretanek. Spekla sem najprej enega, vzela iz pekača in spekla še drugega, saj nimam dveh enakih pekačev. Na pekač sem položila peki papir, tako da pečeno pecivo brez  problema vzamem iz pekača. Pekla sem pri 175 stopinjah.

Sestavine za kremo:
7,5 dcl mleka
7,5 žlice gustina
25 dag sladkorja v prahu
25 dag margarine
2 rebri čokolade (ali kakav v prahu)
1 vanilijev sladkor

Priprava: v 2 dcl mleka tzmešamo gustin in skuhamo v preostalem mleku. Maso ohladimo. Penasto umešamo margarino in sladkor in dodamo ohlajeno maso. Kremo razdelimo na 2 enaka dela, v enega dodamo stopljeno čokolado (oz. kakav), v drugega pa vanilijev sladkor.

Potrebujemo še
2 škatli jaffa piškotov, nekaj žlic ruma in voda za pomakanje piškotov
Čokoladni obliv, ki ga zmešamo nad paro: 15 dag čokolade, 10 dag margarine, 1 žlica olja

Postopek izdelave peciva: Rjav biskvit položimo spodaj v pekač, ga premažemo z belo kremo, Piškote jafa pomakamo v rum z vodo in jih zlagamo preko bele kreme s čokoladno stranjo navzdol. Premažemo z rjavo kremo in pokrijemo z belim biskvitom. celo pecivo prelijemo s čokoladnim oblivom:)
Jaz običajno pecivo shranim na hladno (v hladilnik) vsaj za nekaj ur; biskvit se navlaži od krem, čokolada se strdi, kreme postanejo prijetno hladne.


Pa še slikca iz domače kuhinje za sline cedit;)
Dober tek!



sreda, 7. december 2011

Pecivo iz beljakov

... ali "Ko ostanejo beljaki" :)

Miklavž je spekel ta boljše piškote, kjer je uporabil le rumenjake (saj vemo, da beljak naredijo piškote bolj trde). Ostalo je 7 beljakov, ki jih vedno z veseljem uporabim za beljakovo pecivo. Hitro je narejeno, videti ni nič posebnega, je pa zelooo dobro.

Sestavine za 6 do 7 beljakov
12 dag moke
1 žlička pecilnega praška
12 dag sladkorja
6 dag stopljene masla
Dodamo narezane orehe, lešnike, mandlje, čokolado, suho sadje (marelice, slive, datlje, ...)

Stepemo sneg, vanj dodamo maslo in moko s pecilnim praškom. Rahlo premešamo ter dodamo še narezano sadje, čokolado in oreščke. Čokolada, ki sem jo uporabila ni nikomur šla v tek in sem jo takole "pospravila" ;)

 Priporočljiva količina teh dobrot za zgornjo količino sestavin je približno 15 dag.

Testo vlijemo v primerno velik pekač, ki ga obložimo s peki papirjem. Včasih to pecivo spečem le iz 3 beljakov. Takrat je pečen biskvit dokaj nizek, narežem ga na male kockice in potresem s sladkorjem v prahu. Fino za h čaju ali kavici:) Količino iz vsaj 6 beljakov lahko pečemo tudi v srninem hrbtu:)
Pečemo pri temperaturi približno 175 stopinj, da biskvit odstopi od sten pekača in rahlo porjavi.


Pri nas bo tole jutri za zajtrk:) To bo že jutro sladko, kakšen bo šele dan ;)

P.S.
Beljake, ki so spet ostali sme porabila za beljakove mafine. Naredila sem po zgornjem receptu, le da sem dodala v testo belo čokolado in suhe brusnice. Namesto v pekač, sem maso nadevala v posodice za mafine:)

ponedeljek, 5. december 2011

Parkeljni, gggrrrr....

Že od kar se spomnim, da znam držat škarje, se spomnim, da smo doma pekli parkeljne. Nekatere mamice so parklje, Miklavže in Miklavževe piškote pekle na skrivaj, naša je to raje delila z nami - otroci. In prav to zdaj počnemo me, ko smo mamice:) Veselje v hiši je veliko:)
In ne more biti drugače, kot da danes na Miklavžev večer tudi pri nas dišijo parkeljni. Kmalu po kosilu sem zamesila testo in ker bo kmalu polna luna, ga je kar vleklo pod strop:) Zala je še domačo nalogo naredila hitro, da bo potem parklje "rezala".

Sestavine za kvašeno testo
1 kg bele moke
3 rumenjaki
10 dag sladkorja
10 dag masla
5 dcl mleka
4 dkg kvasa
sol

Če katera še ni delala kvašenega testa, opišem na hitro, kako to storimo: Moko stresemo v skledo, vanjo naredimo jamico v katere vlijemo 1/5 toplega mleka. Nadrobimo kvas in ga posujemo s ščepcem sladkorja, da se bo bolje dvignil (kvas seveda;)). Preostalo mleko, maslo, sladkor in sol segrejemo, da se vse sestavine lepo stopijo, nato dodamo še rumenjake. Ko se kvas dvigne, tekočo zmes vlijemo v jamico in z leseno žlico zgnetemo testo. Na koncu ga pregnetemo še z rokami na delovni površini, ga pomokamo, položimo v posodo in pustimo, da vzhaja do 2x količine.

Luna je res naredila svoje in dobila sem dvakratno količino testa. stresem ga na pult in nato z nožem narežemo na kose. En kos bo za enega parkeljna - približno za 2 pesti testa. Količina testa za en kos je poljubna, več testa je večji parkelj in obratno:)


Poklicala sem vse pomagače! Julija je bila pridna, s čimer je nabolj pomagala;)


Zala je prinesla škarje, ki so edini  pripomoček, ki ga potrebujemo za oblikovanje parkeljna.
Iz testa oblikujemo štručko ... ki jo zarežemo iz obeh ožjih strani, da dobimo roge in noge.


Nato s škarjami zarežemo usta, oči, kosmatine, parklje na nogah in poljubne druge detajle:)


Parkeljna premažemo z beljakom ali rumenjakom ter posujemo z makom, semeni, ... za oči uporabimo rozine:)

... nato pa akcija in so nastajali parkeljni, grozni, kosmati, debeli, rogati, ... In roko na srce, otroci naredijo najboljše in najbolj domiselne. Tako so tisti izpod Zalinih rok najbolj fini, z zavitimi rogovi.
Evo takole so bili videti moji peklenščki:)

 
Tega zgoraj je pa očka naredil:) pri nas vsi sodelujemo pri peki parkeljnov, da je vzdušje res ta pravo ;)


In tile zadnji štirje, z dolgimi okončinami in zavitimi rogovi so Zalina stvaritev. Pa kako so kosmati, najbrž so že zelo stari:))

Pekli smo jih pri 175 stopinjah toliko časa, da so se kot v peklu lepo zapekli:)


Zala vsa ponosna na svoje kosmatince;) Tudi jaz bi bila;)


Zdaj pa šibam, kuhat čaj in kapučino ter se sladkat s še toplimi parkeljni. Njami....
Pa počakat Miklavža, wiiiiiii... komaj čakam:)





sobota, 3. december 2011

Zmrznjeni hlebčki

Ko sem našla ta recept, je imel drugačen naslov, meni pa je bolj všeč moj:) Te piškote je že pekla moja sestra pa mamica, zdaj pa si je Zala zaželela, da jih spečeva še midve. Pa dajmo. Fora teh piškotov je, da surove povaljamo v mleti sladkor, med pečenjem pa narastejo in dobijo videz kot bi razpokali. Mene ta bela razpokana površina spominja na zimo in mraz:)

Sestavine
9 dag margarine
12 dag sladkorne moke
3 jajca
20 dag moke
2 dag kakava
20 dag stopljene čokolade
1/2 pecilnega praška
vanilin sladkor, rum, limona


Z mešalnikom zmešamo maso, ki jo v hladilniku ohladimo. Oblikujemo kroglice in vsako povaljamo v mleti sladkor. Maso bomo lažje oblikovali, če dlani navlažimo z vodo in jih med delom večkrat očistimo. Kroglice naredimo s premerom približno 2 cm, med pečenjem bodo še narasle in se razlezle v hlebčke, zato pazimo, da je med njimi na pekaču dovolj prostora. Seveda uporabimo peki papir. Pri nas je kroglice delala Zala, jaz pa sem jih pomakala v sladkor in zlagala na pekač:)



Pečemo pri temperaturi 175 stopinj približno 15 min. Ko vzamemo pekač iz pečice, so piškoti na otip mehki in bi mogoče mislila, da niso pečeni. Počakamo minutko in jih z lopatico poberemo iz pekača ter zložimo na ravno hladno površino.


Piškoti imajo zelo čokoladen okus in so mehki:)
Pa recite če ni res, da so videti kot bi zmrznili:)
Dober tek:)



petek, 2. december 2011

Marelične kroglice

... ali "Oh, ta bela čokolada" :)))

Včeraj sem se pridno lotila, da dokončam kroglice iz suhih marelic. Oblikovane kroglice so me že čakale v hladilniku od prejšnjega večera.
Maso sem pripravila iz sledečih sestavin:
200 g suhih marelic
4 žlice mareličnega žganja
100 g margarine
100 g kokosove moke
4 g sesekljanih mandeljev
4 g sladkorja v prahu
ščepec cimeta
ščepec naribane limone


Vsa zadovoljna pripravim belo čokolado v upanju, da se bo stopila tako kot si želim - ker vem, da čokolada, ki je namenjena sladkanju, ni primerna za kuhanje.


Ampak v trgovinah v moji okolici nisem našla bele kuverture.... pa kot vedno pravim, ne bomo komplicirali. Čokolado začnemo topiti in vse skupaj postane kot neki čudni žganci v olju :((( Poskusit ni greh ali upanje umre zadnje.

Ker pa sem gorenjka, ne bomo stran metali :))))
Zmlela sem nekaj piškotov, dodala še par žlic margarine in tisto ubogo belo čokolado:) nastala je zelo okusna masa, ki sem jo odložila v hladilnik, da se malo shladi in strdi. To bomo packali kasneje:)


Kasneje je za včeraj ušel in ko sem pridno skakala na aerobiki, je Zala naredila kroglice ter jih pomakala v kokosovo moko:)


Na mizi me je čakala škatlica s kroglicami otrok pa je spal:) Hvala Zala:)

Ampak!!! Marelične kroglice še vedno čakajo na svojo belo čokoladno srajčico. Danes (očitno me je res težko s tira spraviti) sem spet kupila belo čokolado:))) spet takšno za jest in ne za kuhanje, sicer drugega proizvajalca... še vedno upajoč, da jo bom uspela v drugem poskusu stopit in obliti z njo kroglice. Najbrž mi boste takoj verjeli, če povem, da sem spet v posodi dobila isto neuporabno zmes :(( in končno obupala nad belo čokolado:) naše marelične kroglice bodo v črni čokoladi:) korajžno jo stopim, kot je treba in vanjo pomakam kroglice:)


Kroglice sem pomakala v tekočo čokolado, jih odlagala na alu folijo, pri delu pa sem si pomagala kar z vilicami za fondi oz. narezek:) Kroglice sem odnesla na hladno, da so se strdile ...
... in taraaaaaa



So lepe:) kljub temu, da so črne namesto bele. In še bolj pomembno, so odličnega okusa.
Danes smo spekli še dve sorti, če bodo otroci pridno spali jih pokažem še danes;)




četrtek, 1. december 2011

Bliža se Miklavžev večer

Čas tako hitro beži (ja vem, zguljena fraza a še kako resnična), da se je že pričel veseli december. Toliko stvari bi rada naredila, ustvarjala, počela, pa mi zmanjkuje časa, in zdaj sem se (končno) lotila še bloga. Moram priznat, da sploh ne utegnem vsega naštudirat in prebrat, da bi stran bila videti kot si želim... A ne smem več odlašat, bom že sproti uredila, razen če ne bom in bo ostalo kot je :)))

Včeraj zvečer sem zgnetla prvo testo za arašidove piškote in pripravila maso za kroglice iz suhih marelic. Prvi so že pečeni, kroglice pa še čakajo, da jim nadenem čokoladno belo srajčko.

Če bi se še katera rada lotila pečenja, pa še recept in sličice, da pocedim sline:)

Arašidovi piškoti (30 kosov)

Sestavine
7 dag surovega masla
12 dag sladkorja v prahu
1 rumenjak
10 dag moke
10 dag zmletih neslanih arašidov
celi arašidi za okras

Iz vseh sestavin zgnetemo testo. Ne se prestrašit, če ste naredile kaj narobe, testo je na otip suho in trdo - vse je ok:) Ker je v testu maslo, rumenjak in zmleti arašidi, bodo piškoti dovolj krhki in ne suhi. Čez noč ga pustimo v hladilniku. Naslednji dan oblikujemo kroglice premera približno 2 cm in vanjo potisnemo polovico arašida. Kroglice naj ne bodo prevelike, saj se med pečenjem razlezejo. Na pekaču med kroglicami pustimo 3 cm prostora. Ne pozabite, da na pekač položite peki papir.
Pečemo pri temperaturi približno 150-175 stopinj 15 minut (odvisno od pečice, vsaka pozna svojo).



Meni kroglice niso bile všeč, zato sem testo zgnetla toliko, da je postalo voljno med dlanmi in ga na očiščenem delovnem pultu zvaljala na debelino 0,5 cm. Z modelčkom sem izreza zvezdice. Še predenj sem odstranila modelček, sem v sredino potisnila polovico arašida (da se med vstavljanjem arašida ni deformirala oblika).




Med pečenjem so zvezdice spremenile obliko, a so mi bile še vedno bolj všeč kot kroglice:)





Piškoti se kar stopijo v ustih:) Zala bi jih pojedla že do Miklavža, če jih ne bi skrila v škatlo :)
Pa dober tek:)