Pustni kostum Smrkec in Smrketa

Smrkce smo gledali, ko smo bili še mulci... in gledamo jih še vedno, s svojimi mulci:) Smrkci so face, kajne! Letos so še posebej popularni in prepričana sem, da bo v pustnem času iz vasice, skrite sredi gozda, na plano prilezlo veliko modrih smarkastičnih Smrkcev.

Že novembra me je premagala želja in sem izdelala smarkastične kape:) to ni bilo težko. Nekaj poskusov risanja kape na časopis, malo lepljenja in kroj je bil nared.
Kako na enostaven način izdelat velike bele čevlje, je bila večja uganka. Ker sem privrženec hitrih in enostavnih rešitev, ki so tudi nosljive in ne ovirajo človeka pri gibanju .... sem se popraskala po čelu in žarnica je zasvetila;) Skica na časopis, škarje in samolepilni trak... in prototip iz papirja je funkcioniral na Zalini nogi. Bravo mami!

Postavi se vprašanje: kateri material? Ja, bel, seveda. Kvaliteta? Mora biti čim lažji, da bodo kapa in čevlji obdržali formo in volumen. Vrtna koprena? Ne, pretanka? Bela penasta medvloga? Ne, težko za šivanje in najbrž drago. hm.... Filc? JA! Lahek, topel, poceni:)
V spodnji del kape bo vdeta elastika, da bo kapa ostala na glavi. Filc pač ni raztegljiv. Na čevljih zgoraj, del ki sega po nogi.... bo iz džersija, ki se bo lepo oprijel noge, spodnji del iz filca bo lahek in nemoteč pri hoji:)
In iz skic in krojnih delov so nastale kape in čevlji.

Poleg glavnega dela kostuma - kape in čevljev - sem pripravila še repke.

Bele hlače in modro majico najdemo v omari, če imamo vsaj malo sreče, če ne v otrokovi, pa mogoče v svoji, bratčevi,... če se le da se znajdemo z oblačili, ki jih imamo doma. Če ne gre drugače kupimo oblačila, ki jih bo potem otrok nosil za vsakodnevne potrebe. Neumno je kupovati kostum za smrka, ki ga nosi le enkrat. Ker ima vsak Smrk svojo karakteristično lastnost, mu zagotovimo še simbol po katerem je prepoznaven - rožico in ogledalo, paket z "eksplozivom", tatoo na rami, očala, ...

 

S Smrketo je podobna pesem. Izdelamo kapo in čevlje. Potrebujemo le še lasuljo in belo oblekico. Za oblekico sem uporabila kar staro belo poletno spalno srajčko, ki sem jo za 20 cm zarobila, da je spodnji rob kompaktnejši. Oblečemo modre najlonke in modro majico. Obujemo bele šolenčke. Ker sem hrček, ki vse spravi, sem imela v škatli na podstrešju shranjene bele salonarje (so še komaj beli in zguljeni, a za maškare super), ki sem jih nosila pred...eeemmm.... 15 leti. Takrat so bili modni, danes so perfektno smarkastični za Smrketo. Z videzom smarkastičnih kostumov in njihovo prepričljivostjo sem zadovoljna, še lepši pa so videti, ker jih je fotkal Branko.

In nisem se mogla upret, da ne bi v smarkastičnega dojenčka oblekla naše Julije:) Pa saj Smrketa potrebuje dojenčka a ne;)

 

Ideja se mi je zdela super, zato sem jo objavila v pustni številki revije Unikat , kjer so natančna navodila za izdelavo kape in čevljev ter drugi namigi, kako vašega mulca ali mulo obleči v Smrkca. Pozer na naslovnici je pa Nejc, moj nečak. Tale eksplozivni paket prav paše njegovemu hudomušnemu nasmehu ;)

 

Počakamo na pustni torek potem pa misija Smrkci za letos končana. En kostum bo nosil Nejc, moj nečak, ki je tudi na naslovnici revije Unikat. Na fokanju smo mu komaj vzeli paket iz rok, enostavno zaljubil se je vanj:))) Najbrž ga je očaral tudi odličen fotograf  Branko:)

Uživajte v izdelavi kostuma, če pa boste imeli kakšen problem, sem na voljo za pomoč;)

Pustni kostum žabji princ

Pustne kostume sem, če se je le dalo, šivala in izdelovala tudi za svoje tri mlajše sestre. Ena od njih, natančneje moja druga sestra, je pred, eeeeemm..., veliko leti, želela za en dan postati žabji princ. Še preden je žabca poljubila princesa, se ji je želja že izpolnila.

Celoten kostum sem izdelala sama. Iz elastičnega džersija sem sešila zelen puli in pajkice (ta komplet je bil uporabljen mnogokrat). Raztegljivost kompleta je omogočala, da ga je oblekel lahko tudi nekdo, ki mu je bil že malo tesen ali pa smo pač zavihali rokave in hlačnice, če je bil kandidat premajhen:) Krojev sem se običajno lotila kar po domače. Na papir sem obrisala sestrin puli, ki ji je bil prav in ene pajkice... no tako enostavno ravno ni bilo, po potrebi sem še premerila oblačila in tako dobila krojne dele. Pri šivanju džersija ni problem, če kakšna dolžina ni ujemajoča, saj je material raztegljiv in ga lahko med šivanjem po potrebi nekoliko povlečemo. Ne pozabite, da je raztegljive materiale potrebno šivati s šivanko za džersi (če uporabljate navadni gospodinjski šivalni stroj).

Da je nebi prepoznali v obraz, sem sešila kar nek žakeljček. Ko sem ga večkrat nataknila na njeno glavoin popravila ter ji je velikost ustrezala, sem označila, kje ima oči. Na sprednjem delu sem izrezala v žakeljčku luknjici skozi kateri je gledala. Za velike žabje oči sem uporabila pink-ponk žogici. Vsako sem do polovice oblekla v blago. Blago sem na žogici zalepila s sekundnim lepilom. zadnji del oči sem s šivanko prišila tik nad luknjici na žakeljčku. Na bela dela oči sem z vodoodpornim črnim flomastrom narisala zrkla. Usta, ki sem jih značila, ko je imela sestra žakeljček na glavi, sem izrezala iz rdečega džersija in jih s cik-cak šivom prišila na svoje mesto. Paziti moramo, da ne uporabimo neraztegljivega blaga, saj se žakeljček na glavi raztegne, da je lepo oprijet. Krono sem izdelala iz kartona in jo poškropila z zlato. Lahko bi jo naredila tudi iz zlatega kartona. Po želji jo okrasimo s kamenčki. Na štirih točkah sem skozi krono s šivanko naredila luknjice in krono z ročnim vbodom zašila na žakeljček. To najlažje naredimo, ko ima oseba žakeljček na glavi. A bodimo zelo previdni, ko šivamo z roko blago potegnemo od glave.

Poseben izziv so bile žabje roke, ki naj bi imele zadebeljene konice. Narisala sem kroj za rokavice. Spet po domače. Na papir sem obrisala eno volneno rokavico. Na koncu sem dorisala krogce. Kroj sem prerisala na dvojno blago. Rokavice nisem izrezala, ampak sem šivala kar po zarisani liniji. Šele zašito rokavico sem izrezala in zarezala med prsti. Paziti je treba, da zarežemo pri korenih prstov do šiva a ne prerežemo šiva! Izrezano rokavico sem obrnila na pravo stran. V konice sem napolnila koščke vate, nato pa konce prstov zašila tik pod odebelitvijo, da vata nebi zlezla v prst. Zadovoljna sem bila z rešitvijo, sestra pa tudi s svojimi žabjimi kraki:)

Takole je bil videti naš zaljubljeni žabji princ:)

Vroča čokolada

V preteklosti smo pripravljali vse te instant kupljene vroče čokolade. Miklavž nam je prinesel celo neko boljšo (beri dražjo). A te zadevice so vedno nekako zelo tekoče :(
Ker že nekaj časa hodimo po mleko k sosedu kmetu, se nam včasih zgodi, da kak deci ostane oz. hodi viška. Kadar ostaja liter mleka in se vsem zahoče nekaj sladkega.... mami naredi vročo čokolado po svojem receptu:)

Potrebujemo:
1 l mleka
1 čokoladni puding
sladkor (5 žlic oz. po želji)
jedilno čokolado (približno 8 dkg ali po želji)

V lončku zmešamo prašek ene vrečke čokoladnega pudinga ter 5 velikih žlic sladkorja ter to skuhamo v litru mleka. Po minuti kuhanja dodamo jedilno čokolado. Jaz jo dodam približno 8 dkg (razlomljeno na koščke). Nato še naprej enakomerno mešamo, da postane zmes homogena. Kuhamo približno 5 minut. Med rahlim vrenjem ves čas mešamo. Čokolade in sladkorja vsak lahko doda po želji - med kuhanjem pač obliznemo žlico in še dodamo;) Kuhano čokolado nalijemo v lončke. Če je toliko čokolade preveč, jo pustimo, da se ohladi in jo ponovno segrejemo, ko jo želimo servirati - lahko tudi naslednji dan. Čokolado serviramo z ali brez sladke smetane. A če boste smetano dodali, priporočam uporabo stepene smetane, saj tista iz doze na vročini izpuhti še preden uspete vzeti žlico.

V teh mrzlih dneh zares ogreje in dvigne nivo sladkorja.

Skutna pita s slivami

Jeseni je ponavadi preveč sadja, da bi vsega porabili. Marmelade zadnjo jesen nismo kuhali, ker imamo še zaloge. Slive sem izkoščičila in posušila, nekaj pa zamrznila. Zamrznjene so pozimi odlične za pito.

Za krhko testo potrebujemo:

30 dag moke
20 dag margarine
10 dag masla
2 rumenjaka
4 žlice ruma
2 žlici kisle smetane
2 žlici sladkorja
ščepec soli
ščepec pecilnega praška

Za skutni nadev potrebujemo:

50 dag skute
1 dcl sladke smetane
sladkor po okusu
vanilin sladkor

Za slivov nadev potrebujemo:

80 dag izkoščičenih sliv (zmrznjenih, svežih ali odcejenih iz kompota)
sladkor po okusu
mleti cimet in klinčke

Za beljakov nadev potrebujemo:

2 beljaka
2 žlici sladkorne moke

 Vse sestavine za krhko testo zmešamo v skledi.

Testo najprej zvaljamo, nato ga položimo v pekač. Za tolikšno količino sestavin je primeren pekač ovalne velikosti 34 x 24 cm (oz. podobna velikost, poljubne oblike). Testo potlačimo na enako debelino in razporedimo po pekaču kar s prsti. Rob obrežemo in odvečno testo potlačimo na dno.

 Vse sestavine za skutni nadev zmešamo skupaj. Sladkorja dodamo po želji, lahko tudi nič:)

Skutni nadev enakomerno razporedimo po testu.

 Slive pričnemo zlagati na skutni nadev od zunanjega roba proti notranjosti. Zlagamo jih čim bolj pokončno in z lupino navzgor. Če smo imeli slive v skrinji, jih prej odtajamo in odtečemo na cedilu.

 Zložene vse slive :) Če kakšna ostane, jo na koncu vrinemo med ostale:)

 Slive posujemo s sladkorjem ter z zmletim cimetom in klinčki. Količina sladkorja in posipa po želji:)

Pito pečemo v pečici  pri 180 do 200 stopinj (vsaka sama pozna svojo pečico:)). Jaz sem pekla na spodnjem stadiju, da se testo zagotovo zapeče. Ko je pita pečena (vidimo da je testo pri robu rjavkasto), preko slivovega nadeva z žlico zložimo sneg, ki smo ga stepli iz dveh beljakov in sladkorne moke. 

Pito damo v pečico še za toliko minut, da snežena srajčka lepo porjavi. Tokrat pekač damo na najvišji stadij, da se beljakov nadev hitreje zapeče. Naj vas ne skrbi, če je na piti sadna tekočina od sliv. Ko se bo shladila, bo tekočina "izginila" v pito:)

Pito serviramo, ko se ohladi, saj je topla prevlažna in bi se sesedla:)

Dober tek!

Objava na portaluViva

Pustni kostum ježek

Izdelava pustnih kostumov se mi je že od nekdaj zdela zabavna reč. Izziv je bil čim ceneje, čim bolj iznajdljivo in čim hitreje naredit nekaj nosljivega, prepričljivega in izraznega. No, ali pa vsaj nekaj od tega :))))
Kadar sem svojo hčer vprašala kaj bi bila rada za maškare, sem morala biti pripravljena na nenavadne želje in vedno sem se potrudila, da sem izdelala kostum:) Ko si je zaželela biti jež .... uf, sem vedela, da rešitev ne bo spadala med tiste "čim hitreje". Veste koliko bodic je treba za enega ježa?!?? Najbrž sem jih izrezala in prilepila več sto. Vsekakor sem sprejela izziv. Zadovoljstvo otroka in velike oči ter spodnja čeljust do tal vseh, ki vidijo končan kostum, poplačajo trud;)

Roko na srce, nimam volje in časa, da bi še enkrat izdelala takšen kostum. Opis izdelave brez fotk bi bil predolg, na prvi pogled dolgočasen oz. prekompliciran. Zato vas bom vse, ki bi ga radi izdelali, razdražila s fotko iz revije Unikat (št. 45, jan/feb 2008), v kateri je objavljen opis izdelave celotnega kostuma. Nazorne fotografije in natančen opis, bodo pripeljale do končnega izdelka vsakogar, ne glede na ustvarjalne izkušnje.

Tole je moj ježek:) Najlepši ježek. .... ta kostum je za moj okus med najboljšimi, kar sem jih naredila:)

Ježek teka, teka in se kotali, jabolka in hruške nabadati hiti :)
Seveda, na hrbtu je ježek nosil hruško in jabolko. Zaloga mora biti, ko bo postal lačen.

Takole pa smo izdelavo prikazali v reviji Unikat št. 45, jan/feb 2008 (stare številke še vedno lahko kupite ali pa skočite v knjižnico).

Zašite srčne rane

Včeraj je bil en srečen dan. Kupila sem si svoj prvi, čisto moj šivalni stroj:) Šivat sem se naučila že pred 20 leti (ne nisem tako zelo stara, zgodaj sem začela;)) Spomnim se, da sem mamici začela težit "nauči me šivat" najbrž po končanem 6 . razredu med počitnicami. Uboga reva seveda ni imela časa, saj je poleti največ dela na kmetiji:( ne bodi len, sem se lotila sama. Polomila skoraj vse na šivalnem stroju, a ker je mamica znala stvari porihtat nazaj.... je stara Bagatka preživela in šiva še danes:)
Zdaj živim 80 km stran od doma in te Bagatke, in ko je treba kaj zašit, sem obsojena, da to počaka na prvi obisk doma. Opa! Nič več. Zdaj jo imam. Svojo mašinco:) Z njo sem se včeraj hvalila na FBju, pa je sosed vprašal, če se da zašit tudi srčne rane. Svojo hčer sem prepričala, da mamica zna vse popravit:)  Pokončno držo sem obdržala tudi pred sosedom in suvereno rekla "vse se da!".
In danes sem se lotila. Simbolično sem zanj zakrpala srce:) Za kaj več bo moral poskrbet sam:) Sosedje pa smo na razpolago za pivo, čaj, klepet;)

Poldi, zakrpano srce pa dobiš:) Gotovo bo pomagalo;) hihihi....

Bananino pecivo

Nisem še obupala nad pisanjem bloga, le prazniki so bili polni vsega, pa premalo časa za vse, ... poleg tega pa toliko dobrot ves čas na mizi, da nisem veliko pekla, sicer bo spomladi res treba vrata razširit:)))

Včeraj pa je bila spet priložnost, da spečem malo več peciva, ker smo pričakovali obisk in je prišel spet na vrsto projekt "165 sladkih". Ker sta bila dva obiskovalca mlajša od moje Zale in ker sem imela že vse sestavine za bananino sladico, je bila izbira tega recepta enostavna - glede na to da sem tehtnica in se težko odločam:)))

Recept

Sestavine za biskvitno testo

4 rumenjaki
25 dag sladkorja
1,5 dcl pomarančnega gaziranega soka
1 dcl olja
25 dag moke
1/2 pecilnega praška
4 beljaki

Za navlažitev biskvita 3 dcl črnega čaja  in 0,5 dcl ruma

Za obložitev biskvita 6 banan

Rumenjake in sladkor penasto umešamo, postopoma dodamo sok, olje in moko s pecilnim praškom. Iz beljakov stepemo sneg, ki ga na rahlo umešamo v zmes. Biskvit spečemo (pri temperaturi 175 stopinj Celzija, da lepo porumeni in odstopi od roba pekača) in ohlajenega prepojimo s črnim čajem z malo ruma. Jaz sem uporabila pekač velikosti pekač velikosti 27x35 cm in priporoma takšno velikost pekača. Višina končanega peciva je bila približno 5 cm.

Sestavine za kremo

2 bananina pudinga
4 rumenjaki
2 žlici moke
6 žlic sladkorja
8 dcl mleka
25 dag margarine
15 dag sladkorja v prahu

Rumenjake umešamo s sladkorjem, dodamo moko, pudinga in 1 dcl mleka. Preostalo mleko zavremo in v njem skuhamo pripravljeno zmes. Ohladimo jo. Med tem časom zmešamo margarino in sladkor v prahu, da je mešanje lažje, dodamo eno žlico še toplega skuhanega pudinga. Ko se skuhana pudingova krema ohladi, ga zmešamo skupaj z stepeno margarino.

Ohlajen biskvit prepojimo s čajem. Nanj naložimo 6 banan. Banane kar v olupku prerežemo na polovico po dolžini (če jih prej olupimo in nato režemo se razlomijo). Polovice banan položimo na biskvit, nato preko njih z žlico zložimo bananino kremo. Razmažemo jo. Preko kreme premažemo belo penasto kremo, ki jo pripravi sledeče:

Bela pena

4 beljaki
12 žlic sladkorja
sok ene limone

V posodo damo beljake in sladkor. Posodo položimo v lonec z vrelo vodo. Beljake pričnemo mešati z mešalnikom na prvi stopnji in zmes kuhati nad paro. Ko dobimo peno jo naprej mešamo z žlico in kuhamo še 20 minut. Na koncu dodamo sok ene limone. Z belo kremo premažemo biskvit. Postavimo ga na hladno.
Serviramo hladnega. Narežemo ga na manjše kocke ali na rezine in ga jemo s priborom.
Takšno bananino pecivo je super namesto klasične torte, sploh pa primerno za otroke, ki običajno obožujejo banane.

Pri nas je pecivo bilo videti takole:) Dokler ga ni zmanjkalo, kar pa se je zgodilo dokaj hitro:)

Dober tek!