Pustne kostume sem, če se je le dalo, šivala in izdelovala tudi za svoje tri mlajše sestre. Ena od njih, natančneje moja druga sestra, je pred, eeeeemm..., veliko leti, želela za en dan postati žabji princ. Še preden je žabca poljubila princesa, se ji je želja že izpolnila.
Celoten kostum sem izdelala sama. Iz elastičnega džersija sem sešila zelen puli in pajkice (ta komplet je bil uporabljen mnogokrat). Raztegljivost kompleta je omogočala, da ga je oblekel lahko tudi nekdo, ki mu je bil že malo tesen ali pa smo pač zavihali rokave in hlačnice, če je bil kandidat premajhen:) Krojev sem se običajno lotila kar po domače. Na papir sem obrisala sestrin puli, ki ji je bil prav in ene pajkice... no tako enostavno ravno ni bilo, po potrebi sem še premerila oblačila in tako dobila krojne dele. Pri šivanju džersija ni problem, če kakšna dolžina ni ujemajoča, saj je material raztegljiv in ga lahko med šivanjem po potrebi nekoliko povlečemo. Ne pozabite, da je raztegljive materiale potrebno šivati s šivanko za džersi (če uporabljate navadni gospodinjski šivalni stroj).
Da je nebi prepoznali v obraz, sem sešila kar nek žakeljček. Ko sem ga večkrat nataknila na njeno glavoin popravila ter ji je velikost ustrezala, sem označila, kje ima oči. Na sprednjem delu sem izrezala v žakeljčku luknjici skozi kateri je gledala. Za velike žabje oči sem uporabila pink-ponk žogici. Vsako sem do polovice oblekla v blago. Blago sem na žogici zalepila s sekundnim lepilom. zadnji del oči sem s šivanko prišila tik nad luknjici na žakeljčku. Na bela dela oči sem z vodoodpornim črnim flomastrom narisala zrkla. Usta, ki sem jih značila, ko je imela sestra žakeljček na glavi, sem izrezala iz rdečega džersija in jih s cik-cak šivom prišila na svoje mesto. Paziti moramo, da ne uporabimo neraztegljivega blaga, saj se žakeljček na glavi raztegne, da je lepo oprijet. Krono sem izdelala iz kartona in jo poškropila z zlato. Lahko bi jo naredila tudi iz zlatega kartona. Po želji jo okrasimo s kamenčki. Na štirih točkah sem skozi krono s šivanko naredila luknjice in krono z ročnim vbodom zašila na žakeljček. To najlažje naredimo, ko ima oseba žakeljček na glavi. A bodimo zelo previdni, ko šivamo z roko blago potegnemo od glave.
Poseben izziv so bile žabje roke, ki naj bi imele zadebeljene konice. Narisala sem kroj za rokavice. Spet po domače. Na papir sem obrisala eno volneno rokavico. Na koncu sem dorisala krogce. Kroj sem prerisala na dvojno blago. Rokavice nisem izrezala, ampak sem šivala kar po zarisani liniji. Šele zašito rokavico sem izrezala in zarezala med prsti. Paziti je treba, da zarežemo pri korenih prstov do šiva a ne prerežemo šiva! Izrezano rokavico sem obrnila na pravo stran. V konice sem napolnila koščke vate, nato pa konce prstov zašila tik pod odebelitvijo, da vata nebi zlezla v prst. Zadovoljna sem bila z rešitvijo, sestra pa tudi s svojimi žabjimi kraki:)
Takole je bil videti naš zaljubljeni žabji princ:)
sreda, 1. februar 2012
ponedeljek, 30. januar 2012
Vroča čokolada
V preteklosti smo pripravljali vse te instant kupljene vroče čokolade. Miklavž nam je prinesel celo neko boljšo (beri dražjo). A te zadevice so vedno nekako zelo tekoče :(
Ker že nekaj časa hodimo po mleko k sosedu kmetu, se nam včasih zgodi, da kak deci ostane oz. hodi viška. Kadar ostaja liter mleka in se vsem zahoče nekaj sladkega.... mami naredi vročo čokolado po svojem receptu:)
Potrebujemo:
1 l mleka
1 čokoladni puding
sladkor (5 žlic oz. po želji)
jedilno čokolado (približno 8 dkg ali po želji)
V lončku zmešamo prašek ene vrečke čokoladnega pudinga ter 5 velikih žlic sladkorja ter to skuhamo v litru mleka. Po minuti kuhanja dodamo jedilno čokolado. Jaz jo dodam približno 8 dkg (razlomljeno na koščke). Nato še naprej enakomerno mešamo, da postane zmes homogena. Kuhamo približno 5 minut. Med rahlim vrenjem ves čas mešamo. Čokolade in sladkorja vsak lahko doda po želji - med kuhanjem pač obliznemo žlico in še dodamo;) Kuhano čokolado nalijemo v lončke. Če je toliko čokolade preveč, jo pustimo, da se ohladi in jo ponovno segrejemo, ko jo želimo servirati - lahko tudi naslednji dan. Čokolado serviramo z ali brez sladke smetane. A če boste smetano dodali, priporočam uporabo stepene smetane, saj tista iz doze na vročini izpuhti še preden uspete vzeti žlico.
Ker že nekaj časa hodimo po mleko k sosedu kmetu, se nam včasih zgodi, da kak deci ostane oz. hodi viška. Kadar ostaja liter mleka in se vsem zahoče nekaj sladkega.... mami naredi vročo čokolado po svojem receptu:)
Potrebujemo:
1 l mleka
1 čokoladni puding
sladkor (5 žlic oz. po želji)
jedilno čokolado (približno 8 dkg ali po želji)
V lončku zmešamo prašek ene vrečke čokoladnega pudinga ter 5 velikih žlic sladkorja ter to skuhamo v litru mleka. Po minuti kuhanja dodamo jedilno čokolado. Jaz jo dodam približno 8 dkg (razlomljeno na koščke). Nato še naprej enakomerno mešamo, da postane zmes homogena. Kuhamo približno 5 minut. Med rahlim vrenjem ves čas mešamo. Čokolade in sladkorja vsak lahko doda po želji - med kuhanjem pač obliznemo žlico in še dodamo;) Kuhano čokolado nalijemo v lončke. Če je toliko čokolade preveč, jo pustimo, da se ohladi in jo ponovno segrejemo, ko jo želimo servirati - lahko tudi naslednji dan. Čokolado serviramo z ali brez sladke smetane. A če boste smetano dodali, priporočam uporabo stepene smetane, saj tista iz doze na vročini izpuhti še preden uspete vzeti žlico.
V teh mrzlih dneh zares ogreje in dvigne nivo sladkorja.
nedelja, 29. januar 2012
Skutna pita s slivami
Jeseni je ponavadi preveč sadja, da bi vsega porabili. Marmelade zadnjo jesen nismo kuhali, ker imamo še zaloge. Slive sem izkoščičila in posušila, nekaj pa zamrznila. Zamrznjene so pozimi odlične za pito.
Za krhko testo potrebujemo:
30 dag moke
20 dag margarine
10 dag masla
2 rumenjaka
4 žlice ruma
2 žlici kisle smetane
2 žlici sladkorja
ščepec soli
ščepec pecilnega praška
1 dcl sladke smetane
sladkor po okusu
vanilin sladkor
sladkor po okusu
mleti cimet in klinčke
2 žlici sladkorne moke
Testo najprej zvaljamo, nato ga položimo v pekač. Za tolikšno količino sestavin je primeren pekač ovalne velikosti 34 x 24 cm (oz. podobna velikost, poljubne oblike). Testo potlačimo na enako debelino in razporedimo po pekaču kar s prsti. Rob obrežemo in odvečno testo potlačimo na dno.
Za krhko testo potrebujemo:
20 dag margarine
10 dag masla
2 rumenjaka
4 žlice ruma
2 žlici kisle smetane
2 žlici sladkorja
ščepec soli
ščepec pecilnega praška
Za skutni nadev potrebujemo:
50 dag skute1 dcl sladke smetane
sladkor po okusu
vanilin sladkor
Za slivov nadev potrebujemo:
80 dag izkoščičenih sliv (zmrznjenih, svežih ali odcejenih iz kompota) sladkor po okusu
mleti cimet in klinčke
Za beljakov nadev potrebujemo:
2 beljaka2 žlici sladkorne moke
Vse sestavine za krhko testo zmešamo v skledi.
Testo najprej zvaljamo, nato ga položimo v pekač. Za tolikšno količino sestavin je primeren pekač ovalne velikosti 34 x 24 cm (oz. podobna velikost, poljubne oblike). Testo potlačimo na enako debelino in razporedimo po pekaču kar s prsti. Rob obrežemo in odvečno testo potlačimo na dno.
Vse sestavine za skutni nadev zmešamo skupaj. Sladkorja dodamo po želji, lahko tudi nič:)
Skutni nadev enakomerno razporedimo po testu.
Slive pričnemo zlagati na skutni nadev od zunanjega roba proti notranjosti. Zlagamo jih čim bolj pokončno in z lupino navzgor. Če smo imeli slive v skrinji, jih prej odtajamo in odtečemo na cedilu.
Zložene vse slive :) Če kakšna ostane, jo na koncu vrinemo med ostale:)
Slive posujemo s sladkorjem ter z zmletim cimetom in klinčki. Količina sladkorja in posipa po želji:)
Pito pečemo v pečici pri 180 do 200 stopinj (vsaka sama pozna svojo pečico:)). Jaz sem pekla na spodnjem stadiju, da se testo zagotovo zapeče. Ko je pita pečena (vidimo da je testo pri robu rjavkasto), preko slivovega nadeva z žlico zložimo sneg, ki smo ga stepli iz dveh beljakov in sladkorne moke.
Pito damo v pečico še za toliko minut, da snežena srajčka lepo porjavi. Tokrat pekač damo na najvišji stadij, da se beljakov nadev hitreje zapeče. Naj vas ne skrbi, če je na piti sadna tekočina od sliv. Ko se bo shladila, bo tekočina "izginila" v pito:)
Pito serviramo, ko se ohladi, saj je topla prevlažna in bi se sesedla:)
petek, 27. januar 2012
Pustni kostum ježek
Izdelava pustnih kostumov se mi je že od nekdaj zdela zabavna reč. Izziv je bil čim ceneje, čim bolj iznajdljivo in čim hitreje naredit nekaj nosljivega, prepričljivega in izraznega. No, ali pa vsaj nekaj od tega :))))
Kadar sem svojo hčer vprašala kaj bi bila rada za maškare, sem morala biti pripravljena na nenavadne želje in vedno sem se potrudila, da sem izdelala kostum:) Ko si je zaželela biti jež .... uf, sem vedela, da rešitev ne bo spadala med tiste "čim hitreje". Veste koliko bodic je treba za enega ježa?!?? Najbrž sem jih izrezala in prilepila več sto. Vsekakor sem sprejela izziv. Zadovoljstvo otroka in velike oči ter spodnja čeljust do tal vseh, ki vidijo končan kostum, poplačajo trud;)
Roko na srce, nimam volje in časa, da bi še enkrat izdelala takšen kostum. Opis izdelave brez fotk bi bil predolg, na prvi pogled dolgočasen oz. prekompliciran. Zato vas bom vse, ki bi ga radi izdelali, razdražila s fotko iz revije Unikat (št. 45, jan/feb 2008), v kateri je objavljen opis izdelave celotnega kostuma. Nazorne fotografije in natančen opis, bodo pripeljale do končnega izdelka vsakogar, ne glede na ustvarjalne izkušnje.
Tole je moj ježek:) Najlepši ježek. .... ta kostum je za moj okus med najboljšimi, kar sem jih naredila:)
Ježek teka, teka in se kotali, jabolka in hruške nabadati hiti :)
Seveda, na hrbtu je ježek nosil hruško in jabolko. Zaloga mora biti, ko bo postal lačen.
Takole pa smo izdelavo prikazali v reviji Unikat št. 45, jan/feb 2008 (stare številke še vedno lahko kupite ali pa skočite v knjižnico).
Kadar sem svojo hčer vprašala kaj bi bila rada za maškare, sem morala biti pripravljena na nenavadne želje in vedno sem se potrudila, da sem izdelala kostum:) Ko si je zaželela biti jež .... uf, sem vedela, da rešitev ne bo spadala med tiste "čim hitreje". Veste koliko bodic je treba za enega ježa?!?? Najbrž sem jih izrezala in prilepila več sto. Vsekakor sem sprejela izziv. Zadovoljstvo otroka in velike oči ter spodnja čeljust do tal vseh, ki vidijo končan kostum, poplačajo trud;)
Roko na srce, nimam volje in časa, da bi še enkrat izdelala takšen kostum. Opis izdelave brez fotk bi bil predolg, na prvi pogled dolgočasen oz. prekompliciran. Zato vas bom vse, ki bi ga radi izdelali, razdražila s fotko iz revije Unikat (št. 45, jan/feb 2008), v kateri je objavljen opis izdelave celotnega kostuma. Nazorne fotografije in natančen opis, bodo pripeljale do končnega izdelka vsakogar, ne glede na ustvarjalne izkušnje.
Tole je moj ježek:) Najlepši ježek. .... ta kostum je za moj okus med najboljšimi, kar sem jih naredila:)
Ježek teka, teka in se kotali, jabolka in hruške nabadati hiti :)
Seveda, na hrbtu je ježek nosil hruško in jabolko. Zaloga mora biti, ko bo postal lačen.
Takole pa smo izdelavo prikazali v reviji Unikat št. 45, jan/feb 2008 (stare številke še vedno lahko kupite ali pa skočite v knjižnico).
sreda, 25. januar 2012
Zašite srčne rane
Včeraj je bil en srečen dan. Kupila sem si svoj prvi, čisto moj šivalni stroj:) Šivat sem se naučila že pred 20 leti (ne nisem tako zelo stara, zgodaj sem začela;)) Spomnim se, da sem mamici začela težit "nauči me šivat" najbrž po končanem 6 . razredu med počitnicami. Uboga reva seveda ni imela časa, saj je poleti največ dela na kmetiji:( ne bodi len, sem se lotila sama. Polomila skoraj vse na šivalnem stroju, a ker je mamica znala stvari porihtat nazaj.... je stara Bagatka preživela in šiva še danes:)
Zdaj živim 80 km stran od doma in te Bagatke, in ko je treba kaj zašit, sem obsojena, da to počaka na prvi obisk doma. Opa! Nič več. Zdaj jo imam. Svojo mašinco:) Z njo sem se včeraj hvalila na FBju, pa je sosed vprašal, če se da zašit tudi srčne rane. Svojo hčer sem prepričala, da mamica zna vse popravit:) Pokončno držo sem obdržala tudi pred sosedom in suvereno rekla "vse se da!".
In danes sem se lotila. Simbolično sem zanj zakrpala srce:) Za kaj več bo moral poskrbet sam:) Sosedje pa smo na razpolago za pivo, čaj, klepet;)
Poldi, zakrpano srce pa dobiš:) Gotovo bo pomagalo;) hihihi....
Zdaj živim 80 km stran od doma in te Bagatke, in ko je treba kaj zašit, sem obsojena, da to počaka na prvi obisk doma. Opa! Nič več. Zdaj jo imam. Svojo mašinco:) Z njo sem se včeraj hvalila na FBju, pa je sosed vprašal, če se da zašit tudi srčne rane. Svojo hčer sem prepričala, da mamica zna vse popravit:) Pokončno držo sem obdržala tudi pred sosedom in suvereno rekla "vse se da!".
In danes sem se lotila. Simbolično sem zanj zakrpala srce:) Za kaj več bo moral poskrbet sam:) Sosedje pa smo na razpolago za pivo, čaj, klepet;)
Poldi, zakrpano srce pa dobiš:) Gotovo bo pomagalo;) hihihi....
nedelja, 8. januar 2012
Bananino pecivo
Nisem še obupala nad pisanjem bloga, le prazniki so bili polni vsega, pa premalo časa za vse, ... poleg tega pa toliko dobrot ves čas na mizi, da nisem veliko pekla, sicer bo spomladi res treba vrata razširit:)))
Včeraj pa je bila spet priložnost, da spečem malo več peciva, ker smo pričakovali obisk in je prišel spet na vrsto projekt "165 sladkih". Ker sta bila dva obiskovalca mlajša od moje Zale in ker sem imela že vse sestavine za bananino sladico, je bila izbira tega recepta enostavna - glede na to da sem tehtnica in se težko odločam:)))
Recept
25 dag sladkorja
1,5 dcl pomarančnega gaziranega soka
1 dcl olja
25 dag moke
1/2 pecilnega praška
4 beljaki
Rumenjake in sladkor penasto umešamo, postopoma dodamo sok, olje in moko s pecilnim praškom. Iz beljakov stepemo sneg, ki ga na rahlo umešamo v zmes. Biskvit spečemo (pri temperaturi 175 stopinj Celzija, da lepo porumeni in odstopi od roba pekača) in ohlajenega prepojimo s črnim čajem z malo ruma. Jaz sem uporabila pekač velikosti pekač velikosti 27x35 cm in priporoma takšno velikost pekača. Višina končanega peciva je bila približno 5 cm.
4 rumenjaki
2 žlici moke
6 žlic sladkorja
8 dcl mleka
25 dag margarine
15 dag sladkorja v prahu
Rumenjake umešamo s sladkorjem, dodamo moko, pudinga in 1 dcl mleka. Preostalo mleko zavremo in v njem skuhamo pripravljeno zmes. Ohladimo jo. Med tem časom zmešamo margarino in sladkor v prahu, da je mešanje lažje, dodamo eno žlico še toplega skuhanega pudinga. Ko se skuhana pudingova krema ohladi, ga zmešamo skupaj z stepeno margarino.
Ohlajen biskvit prepojimo s čajem. Nanj naložimo 6 banan. Banane kar v olupku prerežemo na polovico po dolžini (če jih prej olupimo in nato režemo se razlomijo). Polovice banan položimo na biskvit, nato preko njih z žlico zložimo bananino kremo. Razmažemo jo. Preko kreme premažemo belo penasto kremo, ki jo pripravi sledeče:
12 žlic sladkorja
sok ene limone
V posodo damo beljake in sladkor. Posodo položimo v lonec z vrelo vodo. Beljake pričnemo mešati z mešalnikom na prvi stopnji in zmes kuhati nad paro. Ko dobimo peno jo naprej mešamo z žlico in kuhamo še 20 minut. Na koncu dodamo sok ene limone. Z belo kremo premažemo biskvit. Postavimo ga na hladno.
Serviramo hladnega. Narežemo ga na manjše kocke ali na rezine in ga jemo s priborom.
Takšno bananino pecivo je super namesto klasične torte, sploh pa primerno za otroke, ki običajno obožujejo banane.
Pri nas je pecivo bilo videti takole:) Dokler ga ni zmanjkalo, kar pa se je zgodilo dokaj hitro:)
Dober tek!
Včeraj pa je bila spet priložnost, da spečem malo več peciva, ker smo pričakovali obisk in je prišel spet na vrsto projekt "165 sladkih". Ker sta bila dva obiskovalca mlajša od moje Zale in ker sem imela že vse sestavine za bananino sladico, je bila izbira tega recepta enostavna - glede na to da sem tehtnica in se težko odločam:)))
Recept
Sestavine za biskvitno testo
4 rumenjaki25 dag sladkorja
1,5 dcl pomarančnega gaziranega soka
1 dcl olja
25 dag moke
1/2 pecilnega praška
4 beljaki
Za navlažitev biskvita 3 dcl črnega čaja in 0,5 dcl ruma
Za obložitev biskvita 6 banan
Rumenjake in sladkor penasto umešamo, postopoma dodamo sok, olje in moko s pecilnim praškom. Iz beljakov stepemo sneg, ki ga na rahlo umešamo v zmes. Biskvit spečemo (pri temperaturi 175 stopinj Celzija, da lepo porumeni in odstopi od roba pekača) in ohlajenega prepojimo s črnim čajem z malo ruma. Jaz sem uporabila pekač velikosti pekač velikosti 27x35 cm in priporoma takšno velikost pekača. Višina končanega peciva je bila približno 5 cm.
Sestavine za kremo
2 bananina pudinga4 rumenjaki
2 žlici moke
6 žlic sladkorja
8 dcl mleka
25 dag margarine
15 dag sladkorja v prahu
Rumenjake umešamo s sladkorjem, dodamo moko, pudinga in 1 dcl mleka. Preostalo mleko zavremo in v njem skuhamo pripravljeno zmes. Ohladimo jo. Med tem časom zmešamo margarino in sladkor v prahu, da je mešanje lažje, dodamo eno žlico še toplega skuhanega pudinga. Ko se skuhana pudingova krema ohladi, ga zmešamo skupaj z stepeno margarino.
Ohlajen biskvit prepojimo s čajem. Nanj naložimo 6 banan. Banane kar v olupku prerežemo na polovico po dolžini (če jih prej olupimo in nato režemo se razlomijo). Polovice banan položimo na biskvit, nato preko njih z žlico zložimo bananino kremo. Razmažemo jo. Preko kreme premažemo belo penasto kremo, ki jo pripravi sledeče:
Bela pena
4 beljaki12 žlic sladkorja
sok ene limone
V posodo damo beljake in sladkor. Posodo položimo v lonec z vrelo vodo. Beljake pričnemo mešati z mešalnikom na prvi stopnji in zmes kuhati nad paro. Ko dobimo peno jo naprej mešamo z žlico in kuhamo še 20 minut. Na koncu dodamo sok ene limone. Z belo kremo premažemo biskvit. Postavimo ga na hladno.
Serviramo hladnega. Narežemo ga na manjše kocke ali na rezine in ga jemo s priborom.
Takšno bananino pecivo je super namesto klasične torte, sploh pa primerno za otroke, ki običajno obožujejo banane.
Pri nas je pecivo bilo videti takole:) Dokler ga ni zmanjkalo, kar pa se je zgodilo dokaj hitro:)
Dober tek!
sobota, 24. december 2011
Rudolf
Slab teden pred božičem je mož slučajno našel eno luštno fotko muffinov, ki so bili oblikovani v jelenčke - Rudolfe. Strašno luštni so bili. Robert je razkazoval fotko in zdelo se mi je, da me izziva... daj ženka, speci jih ;) Ideja za izvedbo je res super, tiste sorte, ko si zraven misliš "kako hudiča se nisem jaz izmislila česa takega". Tako enostavno a tako super.
Odločitev je padla! Pa jih specimo! Prav luštna božična popestritev bojo. Kupim še pekač prave velikosti za muffine - premer 6 cm in papirnate posodice.
Odločila sem se, da spečem za glavo kar čokoladno-bananine muffine.
Sestavine za testo (za 16 kosov premera 6 cm)
P:S.
Dodajam še fotko izdelka moje Zale, ki zna presenetit s svojo izvirnostjo in ustvarjalnostjo:) Bravo Zala!
Če je mami naredila same Rudolfe, bo vsaj en medo fin za popestritev ;) Podoben je njenemu medveku z imenom Mima:), ki še vedno spi z njo... ali pa ona z njim ;)
Odločitev je padla! Pa jih specimo! Prav luštna božična popestritev bojo. Kupim še pekač prave velikosti za muffine - premer 6 cm in papirnate posodice.
Odločila sem se, da spečem za glavo kar čokoladno-bananine muffine.
Sestavine za testo (za 16 kosov premera 6 cm)
1,5 skodelice moke
1 skodelica sladkorja
1/4 skodelice
kakava v prahu
1/2 čajne žličke soli
1
čajna žlička jedilne sode
1/4 čajne žličke pecilnega praška
2skodelici zmečkanih
zrelih banan
1/3 skodelice rastlinskega
olja
1 jajce
1 skodelica narezane mlečne čokolade
V posodi zmešamo moko, sladkor, kakav v prahu, jedilno
sodo, sol in pecilni prašek.
V drugi posodi zmešamo zmečkani banani z oljem in
jajcem.
Mokre sestavine vmešamo k suhim. Čisto na koncu dodamo še čokoladne
koščke (narežemo kar z nožem, najprej v eno stran, nato še v drugo).
Papirnate posodice položimo v pekač za muffine in jih napolnimo z maso. Posodice napolnimo nekako do polovice (in upamo, da bo to ravno prav). Zaželjeno je, da
se masa dvigne malenkost čez rob papirnate posodice in da na sredini ne nastane
hribček.
Le tako pečen muffin bo primeren za izdelavo Rudolfa. Pečico segrejemo
na 180 stopinj in pečemo od 20 do 25 minut. Meni je uspelo. Ravno prav visoki:)))
Glave so pripravljene. Potrebujemo še gobčke. Ker v trgovini nisem našla primernih piškotov, da bi si prihrranila delo in čas, sem jih spekla sama.
Sestavine za piškote/gobčke
110 g moke
100 g margarine
1 rumenjak
žlica kakava v prahu
40 g sladkorja v prahu
1 vanilin sladkor
Vse sestavine zmešamo v posodi in nato pregnetemo, da dobimo
gladko testo.
Iz njega oblikujemo kroglice, ki jih med dlanmi sploščimo, da
dobimo kroge premera približno 3,5 cm. To bo primerno velik gobček za muffin
premera 6 cm. Testo ne vsebuje pecilnega, zato med pečenjem hlebčki/gobčki ne
bodo narasli. Pečemo jih pri 175 stopinjah, da rahlo porjavijo.
Tako. Zdaj pripravimo še maso za "lepljenje" delov. Za lepilo zmešamo eno
veliko žlico limoninega soka z mletim sladkorjem, ki ga dodamo toliko,
da je masa primerno tekoča oz. gosta. Masa se suši na zraku.
Za oči tretjino sladkorne mase zgostimo s toliko sladkorja v prahu,
da dobimo maso, iz katere lahko med dlanmi oblikujemo primerno velike kroglice
za oči.
Za rogovje potrebujemo slane prestice. Za noske uporabimo rdeče M&M bonbončke.
Rjava zrkla narišemo s stopljeno čokolado ali rjavo pasto za
okraševanje tort, ki jo kupimo v tubici.
Rogovje in noske pritrdimo/prilepimo s sladkorno maso. Iz goste sladkorne mase oblikujemo kroglice, ki jih pritrdimo za oči. Z rjavo maso jim na koncu narišemo še očke.
In ... taraaaaaa:) Niti ni tako zahtevno kot je videti na prvi pogled. Časovno pa... recimo slabi dve urici z okraševanjem. Luštni so - sploh za prvič so mi vredu uspeli. Prihodnje leto bodo še lepši;) Pri nas jih bomo uporabili za okrasitev božičnega pogrinjka. To pa pokažem kasneje, kako bo videti:)
Rudolfi so super ideja tudi za božične zabave, za obdarovanje otrok in nasploh za ustvarjanje veselja:)
Pa lepo praznujte! Ni potrebno, da je vse kot iz škatlice in perfektno, pomembno je, da smo skupaj s tistimi, ki jih imamo radi in da smo nasmejani.
Dodajam še fotko izdelka moje Zale, ki zna presenetit s svojo izvirnostjo in ustvarjalnostjo:) Bravo Zala!
Če je mami naredila same Rudolfe, bo vsaj en medo fin za popestritev ;) Podoben je njenemu medveku z imenom Mima:), ki še vedno spi z njo... ali pa ona z njim ;)
Naročite se na:
Objave (Atom)







