#365dni
#šibek
12/365 šibko je zimsko sonce ob zahodu
Uuuuu.... Današnja mi je dala tinte piti. Sicer živim v prepričanju da je moj iq več kot znaša sobna temperatura, ampak današnja beseda me je spravila v dvom, mi je uhajala iz spomina tako zelo, da sem morala 4x preverit "katera je že?" OMG... ves čas mi je rojila po glavi "pozabljen" in "resnično". Ja, lahko bi rekla resnično pozabljena je bila večkrat beseda "šibek". Jap, naredila me je šibko. Kar avtoportret bi lahko pripopala danes.
Ko pa sem končno v glavi zadržala to besedo, ni bilo ob misli nanjo v glavi nič. Le šibkost:-) Beseda se mi zdi negativna, ob njej bi lahko priznala svoje šibke točke, lastnosti. Pa pustimo to temo za prihodnjič, mi ni pri srcu. In kdorkoli/karkoli je za nekaj šibek, to ni prijetno, mogoče je to razlog za nesimpatičnost te besede. Šibki postanemo ob izgubi dragih ljudi, šibki ob otrocih, ko je potrebno reči ne, šibki smo kadar podležemo skušnjavi. Šibki predmeti se zlomijo, prenehajo delovati, šibki glasovi obmolknejo... Pa vendar sem našla tudi lepe spomine ob 'šibkosti'. Ko imam pred sabo sladoled, postanem šibka, nemogoče se mu je upreti in všeč mi je tako. In šibkost sonca ob njegovem rdečem slovesu, ko dan poljubi večer, je prijetna za oči in vzbudi v moji duši božajoče občutke... In naj bo ta za danes. Šibko sonce in pogled na rdečo pokrajino Bojanjega vrha, ki me dela šibko ob misli, da bo kmalu prišel čas slovesa ...in bom v šibkem soncu občudovala drug hrib.
Ni komentarjev:
Objavite komentar