Robertove rezine

Tako se uradno imenujejo - Robertove rezine, moj mož je pa pogruntal, da imajo pravo ime, ker so te rezine kot pravi "njegove sorte sladica":)

Recept 
Sestavine zadostujejo za pekač velikosti približno 27x35 cm, višina pečenega biskvita je približno 1,5 do 2 cm, višina celotnega končanega peciva pa približno 5 do 5,5 cm.

Sestavine za testo

10 beljakov
28 dag sladkorja
28 dag orehov
2 žlici kakava
2 žlici moke

Beljake stepemo v trd sneg, postopoma dodamo sladkor, mlete orehe, kakav in moko. Spečemo v naoljenem in pomokanem pekaču ali pekaču, ki ga obložimo s peki papirjem. Pečemo toliko časa, da biskvit odstopi od stene pekača.

Medtem pripravimo kremi.

Rumena krema

4 dcl mleka
20 dag sladkorja
6 žlic moke
6 rumenjakov
25 dag margarine

Mleko in sladkor skuhamo skupaj z moko in rumenjaki. 

Na minimalnem ognju ves čas dobro mešamo.

 

V ohlajeno maso umešamo penasto zmešano margarino.

Rjava krema

4 rumenjaki
2 jajci
25 dag sladkorja v prahu
8 dag čokolade
25 dag margarine

Rumenjake, jajca in mleti sladkor skuhamo nad paro. 

Ko se zmes ohladi dodamo penasto umešano margarino.

Čokoladni obliv

15 dag čokolade

10 dag margarine

2 žlički olja

Obliv pripravimo nad paro.

Pečen biskvit premažemo s temno kremo, nato še s svetlo. Kremo na biskvit naložimo z žlico in razmažemo, enako na manjše kupčke naložimo še drugo kremo in previdno ter počasi razmažemo. Prelijemo s čokoladnim oblivom.

Pecivo shranimo na hladno, da se čokoladni preliv strdi. Narežemo na rezine in serviramo.

Za rezanje jaz uporabim zelo majhen nožek z zelo drobnim žagica rezilom. Reže se odlično, brez da bi nož segrevala v vroči vodi.  Med rezanjem ga občasno obrišem, da ne "umažem" rezin.

Dober tek!

Drobnjakova potica

... ker jo obožujem, jo večkrat spečem - zaradi sebe :)))))
da jo radi jejo še drugi družinski člani, mi ni všeč, ker zame manj ostane :))))))))
Takole naredim.

Sestavine za kvašeno testo
1 kg bele moke
3 rumenjaki
10 dag sladkorja
10 dag masla
5 dcl mleka
4 dkg kvasa
sol (18 g)

Če katera še ni delala kvašenega testa, opišem kako to storimo.

V lonček zlijemo pol deci toplega mleka, vanj nadrobimo kvas in posujemo z žličko sladkorja.
Počakamo, da vzhaja.

 Preostalo mleko, maslo, sladkor in sol segrejemo, da se vse sestavine lepo stopijo.

Moko stresemo v posodo (po potrebi jo presejemo).
V sredino naredimo jamico in vanjo zlijemo mleko z raztopljenimi sestavinami,
dvignjen kvas in dodamo rumenjake.

S kuhalnico ugnetemo testo. Jaz vedno mešam in stepam v isto smer;)  Moko dodajam oz. pobiram s kuhalnico iz roba posode počasi, da ne nastanejo grudice.

Hlebček ugnetenega testa posujemo z moko, pokrijemo s toplo krpo ali pokrovom, če imamo takšno posodo za vhajano testo in ...

... počakamo, da se dvigne do dvakratne količine.

 

Dvignjeno testo stresemo na čist in pomokan delovni pult.
Jaz ga nič več ne gnetem, le razvaljam ga.

Medtem, ko se testo dviguje, pripravimo nadev. Jaz ga vsakič naredim kar približno - na oko natančno ;) Pomembno je, da je nadev "dober", to pomeni, da mora biti sladek ter dovolj "masten", kar zagotovimo z maslom in smetano.

Za zgornjo količino testa potrebujemo za nadev približno tole:
1,5 dcl krušnih drobtin
2 - 3 dcl smetane (jaz jo pobiram iz skuhanega domačega mleka)
30 dkg skute
sladkor po okusu
3 beljake (ostanejo od testa)
15 dkg masla
narezan drobnjak (vsaj dve pesti, odvisno kako močen okus želimo)

V stopljeno maslo zmešamo drobtine. Zmešamo skupaj s sladko smetano.

Zmešamo drobnjak, sladkor in skuto.

Stepemo beljake in jim dodamo 2 žlici sladkorja.

Vse skupaj zmešamo, s prstom poskusimo ...  in še sladkamo po okusu.

Testo razvaljamo približno 1 do 1,5 cm debelo. Premažemo ga z nadevom - čisto do roba ;)

Na spodnjem daljšem robu pričnemo zvijati potico. Med zvijanjem testo vedno rahlo vlečemo proti sebi in navzgor. Ko pa zvijamo naprej, poskusimo nadev "tlačiti" v notranjost:)

Jaz pečem v pravokotnem pekaču ali treh ozkih pekačih, zato kačo razdelim na tretjine. Pomagam si tako da z dlanmi pomerim dolžino pekača in nato odmerim tretjine:) Z nožem razrežem ...

... kače položim v pekače oblečene s peki papirjem. Pustim, da se potica dviguje še približno 20 minut (lahko tudi več).

Nato potičke dam v 200 stopinj ogreto pečico (vsaka pozna svojo pečico in naj se ravna po izkušnjah z njo). Čez 15 minut temperaturo zmanjšam na 180. Pečem, da lepo porumeni, po potrebi pokrijem z alu folijo, da je zagotovo pečena spodaj in zgoraj ne zažgana.

in tara....

Ko se shladi, da je le še topla (če uspem počakat - ponavadi ne supem) jo narežem
in uživaaaaaam. Privoščim jo tudi drugim, sploh hči jo obožuje enako močno kot mamica;)

Dober tek!

Vabila za birmo

Kolegica iz starih časov me je prosila, da bi ji izdelala vabila za birmo. Ja, čas beži, njen sin že k birmi, mamice pa še vedno tako mlade :)))))) Nisem jo želela zavrnit, kljub temu, da nimam ne veliko materiala in še manj vseh orodji za izdelavo voščilnic. Vse štampiljke, izsekači, štance, pripravce za izdelavo reliefov itd... so super in s pomočjo njih lahko človek naredi prava čudesa. A tega žal nimam. Vseeno sem nekaj improvizirala in poskusila naredit preprosta vabila za Matica:)

  

Papir v modrem odtenku, znotraj natisnjeno na belem besedilo, na zunanji strani pa z modro in vijolo blazinico označila ozadje - nebo, pa zalepila svetega duha, ki sem ga izrezala iz filca. Z belim flomastrom narisala oblake. Na koncu z bleščicami še poudarila lesk oblakov. Z tankim satenastim trakom sem zavezala vabilo, da se ne odpira. Trak sem na hrbtni strani zalepila na enem mestu, da se med odvezovanjem ne zgubi in lahko vabilo zavežemo nazaj.

Enostavno. Takole lahko izdela vsak:)

Plišasti zmajček

Marsikdo pride vsaj enkrat v življenju v obdobje, ko zbira plišaste živalce. No, največkrat so to otroci, dekleta ali najstnice;) Tudi sama sem bila v tem obdobju, prah ki se je nabiral na njih je bil v velikih količinah, saj je bilo tudi pliškotov zelo veliko. Prišel pa je tudi čas, ko nisem imela več prostora zanje, saj sem ga potrebovala za družino;) Najprej so se vse mehke zverinice preselile na podstrešje. Kasneje sem kar nekaj vreč plišaste krame odnesla v bližnji vrtec, nekaj primerkov pa sem shranila za - saj veste ... čez sedem let vse prav pride;)
Pred kratkim pa sem imela priložnost spoznati gospoda, ki se ukvarja med drugim tudi s prodajo zanimivih paketov. V njem najdete vse kar potrebujete za izdelavo plišaste živalce. V njegovi ponudbi je mnogo različnih figur, ki si jih lahko ogledate in tudi kupite tukaj. V vsakem paketu poleg vsega potrebnega materiala za izbrano plišasto živalco dobite tudi navodila za izdelavo.
Jaz sem si izbrala najzahtevnejšo kosmato igračko - zmajčka. V izdelavi sem uživala in hkrati nestrpno hitela, ker me je strašno mučil firbec, če mi bo uspelo in kaj bo nastalo. Priznam, kar nekaj ur dela je bilo potrebo, a trud je bil poplačan. Kako okvirno poteka izdelava si lahko pogledate v reviji Unikat, ki jo najdete na prodajnih policah od 15. marca 2012 dalje :)

Tukaj je galerija vseh igračk in možnost nakupa kompleta za izdelavo.

Ročno izdelana plišasta igračka je lahko tudi zelo lepo darilo vašemu malčku, nečaku, prijateljčku, sestrici, bratrancu ...  Julija je zmajčka pregledala in preverila, če je kvalitetno izdelan ;)
Zaenkrat še ni pritožb.

 

Voluminozni barviti šal

... kar ne morem se ustavit. Pletem vsak večer in takoj, ko se Julija pridno igra, pa medtem, ko kosilo še ni nared:) Včasih se zgodi, da se naveličam gledat v eno barvo in začnem istočasno plesti še drugo in tretjo barvno kombinacijo. In nastajajo lepotci, da se kar težko ločim od njih. Vsak je krasen in imela bi prav vse.
Enega zagotovo dobi tudi moja mami;) To bo krasno darilo za materinski dan:)
Lahko si pogledate, kako ga nosimo tukaj in še nekaj možnosti prej tukaj.
Če si ga enostavno želite v svoji garderobi, sporočite in ga spletem po naročilu.

 Tale je prav v mojih barvah.

 Tudi tele barve lepo pristajajo na mnogo oblačil.

 Črno bela je itak univerzalna kombinacija.

 Črno zlat pa se mi zdi prav elegantno večeren.

 Moder diši po poletju.

Rdeč pa za temperamentne strastne duše;)

Le kako naj se človek odloči le za enega.

Kvačkana žoga ... že spet

Danes sem prvič oddala svoj kvačkan izdelek novim lastnikom. Kvačkana žoga je romala v dva para majhnih rokic sestric Ajde in Brine. Upam, da jima bo v veselje, kot je bila meni pri izdelavi:) 
Da bo igra zabavnejša, je v sredino dodana mala ropotuljica.

Kvačkane okrogle predhodnice pa so še tukaj in tukaj :)

Pisani pomladni šal

Kot nalašč za darilo za materinski dan. Vsaka ženska bi ga bila vesela, le pravo barvo za njo je treba izbrati.
Danes sem dobila težko pričakovani paket preje za pletenje voluminoznih šalov. Komaj čakam, da začnem, čeprav ne vem s katero barvo. In komaj čakam, da naredim vse in vidim kako izpade posamezna barvna kombinacija. Meni se zdijo vse barve tako zelo lepe, vsaka po svoje. Barvna karta vseh prej je tukaj.

Prav težko sem se zadržala, da nisem kupila vseh barv...
in se potrudila, da sem izbrala le najlepše za moje oči. 

Danes začnem s tole, ker me najbolj muči radovednost,
kako bo izpadla barvna kombinacija:)

Če katero zanimajo še preostale barvne kombinacije in kako je šal videti pleten, kako ga nosimo, pa najde več tukaj. Za informacije pa sem vedno na voljo:)